Jedro

Vprašanje (ne)zakonitosti odločbe Banke Slovenije oziroma presoja utemeljenosti razlogov za prenehanje kvalificiranih obveznosti banke je brez dvoma zahtevno strokovno vprašanje, ki bi z vidika pravne varnosti terjalo enoten odgovor v vseh postopkih, v katerih nekdanji imetniki uveljavljajo sodno varstvo zaradi izbrisa podrejenih obveznic.

Toženka utemeljeno opozarja, da ji bo v primeru prekinitve postopka - zaradi časovne oddaljenosti vpisovanja obveznic - oteženo dokazovanje dejstev. Sodišče prve stopnje bo zato v nadaljevanju postopka moralo o tem, ali je vprašanje (ne)zakonitosti odločbe Banke Slovenije v tej pravdi predhodno vprašanje, odločati sámo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

_Odločitev sodišča prve stopnje_

1. Sodišče prve stopnje je pravdni postopek prekinilo do odločitve o reviziji, ki je bila dopuščena s sklepom Vrhovnega sodišča II DoR 520/2021 z dne 9. 2. 2022. _**Povzetek pritožbenih razlogov**_

2. Zoper sklep se pritožuje tožena stranka iz vseh zakonsko predvidenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku1 in predlaga razveljavitev sklepa ter povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

3. Pogoji za prekinitev postopka niso izpolnjeni. 206. člen ZPP taksativno določa primere, ko je predvidena prekinitev postopka, zato je njegova ekstenzivna razlaga nedopustna in bi pomenila delovanje izven zakonsko določenih okvirjev. Sodišče prve stopnje prekinitev utemeljuje na četrtem odstavku 206. člena ZPP, ki predvideva predlog Vrhovnemu sodišču za izdajo svetovalnega mnenja, česar pa sodišče ni storilo. Osnovno pravilo je, da sodišče odločitve o zahtevku ne sme odreči. Sodišče prve stopnje je imelo možnost zaprositi za svetovalno mnenje, vendar te možnosti ni izkoristilo. Glede nedopustnosti takšnega ravnanja je višje sodišče že podalo stališče v odločbah VSL II Cp 750/2022 in II Cp 1703/2022. 4. Zakon o bančništvu2 je v 350. členu določal, da tudi če bi tožena stranka uveljavljala sodno varstvo proti odločbi o izrednih ukrepih in bi v postopku uspela, to na učinke izrednih ukrepov ne bi vplivalo. Vzročne zveze med morebitno nezakonitostjo odločbe o izrednih ukrepih in škodo, ki jo je zaradi izrednih ukrepov utrpel tožnik, ni, ne glede na rešitev vprašanja nezakonitosti in neustavnosti odločbe o izrednih ukrepih. Nanj bi lahko odgovorilo sodišče prve stopnje, tako je stališče tudi sodne prakse.3 Pravna podlaga zahtevkov, ki jih upniki kvalificiranih obveznic uveljavljajo od Banke Slovenije in od poslovnih bank, je različna, kar je potrdilo tudi Ustavno sodišče. Odškodninsko odgovornost vsakega subjekta je treba presojati ločeno. Če bi bila odločba o izrednih ukrepih nezakonita, bi namreč izredni ukrep s prenehanjem obveznic X ostal v veljavi in se v razmerju med tožečo in toženo stranko ne bi nič spremenilo. Zoper njo uperjen zahtevek posledično ne bi bil nič manj ali bolj utemeljen.

5. Postopanje sodišča je v nasprotju z načelom hitrosti in ekonomičnosti postopka. Odločitev o prekinitvi postopka predstavlja kršitev ustavnih pravic tožene stranke do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in do poštenega sojenja. Zaradi poteka časa je namreč toženi stranki onemogočena uspešna priprava obrambe. Odločitev o zahtevku bo odvisna tudi od pričanja tedanjih zaposlenih tožene stranke, ki so pred dvajsetimi leti vpisovali obveznice. Splošno znano dejstvo pa je, da je spomin selektiven in po daljšem času manj natančen. Čakanje na stališče Vrhovnega sodišča predstavlja dogodek, ki je oddaljen in povzroča nedefinirano trajanje prekinitve postopka.

_**Glede utemeljenosti pritožbe**_

6. Pritožba je utemeljena.

_**Presoja pritožbenega sodišča**_

7. V podobni zadevi, kot je obravnavana, je bila dopuščena revizija glede pravnega vprašanja, ali je pravilno stališče nižjih sodišč, da presoja zakonitosti in ustavnosti odločbe Banke Slovenije o izrednih ukrepih ni predhodno vprašanje pri odločanju o odškodninski odgovornosti tožene stranke. Ker sodne prakse Vrhovnega sodišča glede omenjenega pravnega vprašanja še ni, dopuščena pa je revizija v tej smeri, je sodišče prve stopnje presodilo, da je, upoštevajoč smiselno uporabo četrtega odstavka 206. člena ZPP, podan razlog za prekinitev postopka.

8. ZPP določa, da se pravdni postopek prekine po samem zakonu (205. člen ZPP) ali po odredbi sodišča (206. člen ZPP), neodvisno od volje strank, v primeru nastopa zakonsko predvidenih razlogov. Skladno s četrtim odstavkom 206. člena ZPP mora hkrati s prekinitvijo postopka sodišče vrhovnemu sodišču predlagati izdajo svetovalnega mnenja. V predlogu navede dejansko in pravno ozadje zadeve, vrhovno sodišče pa odloči, ali je predlog za izdajo svetovalnega mnenja dopusten. Če Vrhovno sodišče predloga ne zavrne, s sklepom izda svetovalno mnenje, v katerem poda razlago pravnega pravila. Sodišče prve stopnje Vrhovnemu sodišču ni predlagalo izdaje svetovalnega mnenja, zato prekinitev postopka na podlagi četrtega odstavka 206. člena ZPP ni utemeljena.

9. V obravnavani zadevi sodišče prve stopnje prekinitev postopka utemeljuje tudi zaradi spoštovanja načela pravne varnosti, smiselnosti enotnega reševanja vprašanj v zvezi z izbrisom podrejenih obveznic, številčnostjo in nadpovprečno pomembnostjo zadev. Nič od naštetega ne predstavlja prekinitvenih razlogov po ZPP. Pri tehtanju interesa pravne varnosti na eni strani in interesa sojenja v razumnem roku na drugi strani je treba upoštevati, da je sodno varstvo zoper Banko Slovenije časovno odmaknjeno v nepredvidljivo (in relativno daljno) prihodnost. Zakon, ki bo urejal odškodninsko varstvo zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije, še ni bil sprejet, zato je negotovo, kakšna bo bodoča ureditev povračila škode oškodovancem. Časovno odmaknjeno je tudi odločanje Vrhovnega sodišča v zadevi II Ips 41/2022 (revizija je bila predložena že 13. 6. 2022), prav tako je negotovo, ali bo Vrhovno sodišče sploh odločalo o dopuščenih revizijah oziroma kdaj.4 Če bi presodilo, da glede na ugotovljena dejstva banka ni izpolnila svoje pojasnilne dolžnosti, bi potreba po odgovoru na prvo revizijsko vprašanje odpadla. Vprašanje (ne)zakonitosti odločbe Banke Slovenije oziroma presoja utemeljenosti razlogov za prenehanje kvalificiranih obveznosti banke je brez dvoma zahtevno strokovno vprašanje, ki bi z vidika pravne varnosti terjalo enoten odgovor v vseh postopkih, v katerih nekdanji imetniki uveljavljajo sodno varstvo zaradi izbrisa podrejenih obveznic. Vendar tožeča stranka na toženo stranko ne naslavlja zgolj očitkov, povezanih z vprašanjem (ne)zakonitosti odločbe o izrednih ukrepih, temveč tudi druge očitke, ki so vsebinsko nepovezani. Očita ji, da je zaradi nepravilno sestavljenega in zavajajočega prospekta za prodajo podrejenih obveznic odškodninsko odgovorna, in podredno, da je potrdilo o vpisu obveznic zaradi kršitve pojasnilne dolžnosti nično. S tem v zvezi toženka utemeljeno opozarja, da ji bo v primeru prekinitve postopka - zaradi časovne oddaljenosti vpisovanja obveznic - oteženo dokazovanje dejstev. Sodišče prve stopnje bo zato v nadaljevanju postopka moralo o tem, ali je vprašanje (ne)zakonitosti odločbe Banke Slovenije v tej pravdi predhodno vprašanje, odločati sámo.

_**Odločitev pritožbenega sodišča**_

10. Pritožbeni razlogi so utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 365. člena ZPP.

_**Glede stroškov pritožbenega postopka**_

11. Ker je pravica do povračila stroškov postopka odvisna od odločitve o glavni stvari, se odločitev o stroških pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo (četrti in šesti odstavek 163. člena ZPP in tretji odstavek 165. člena ZPP).

1 Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami, v nadaljevanju ZPP. 2 Uradni list RS, št. 131/2006, v nadaljevanju ZBan-1. 3 Glej odločbe VSL II Cp 2055/2019, II Cp 1173/2021, II Cp 1645/2020, II Cp 1674/2020, I Cp 1701/2022, I Cp 123/2021, I Cp 145/2021, II Cp 1701/2021, II Cp 750/2022 in II Cp 1703/2022 in odločbo VSK I Cp 226/2018. 4 Po sklepu II DoR 520/2021 z dne 9. 2. 2022 je bila dopuščena revizija glede pravnih vprašanj: ali je pravilno stališče nižjih sodišč v izpodbijanih odločbah, da presoja zakonitosti in ustavnosti odločbe Banke Slovenije ni predhodno vprašanje pri odločanju o odškodninski odgovornosti tožene stranke kot izdajateljice podrejene obveznice, in v smeri preizkusa materialnopravne pravilnosti pravnomočne odločitve o vprašanju (ne)izpolnitve pojasnilne dolžnosti tožene stranke.