Jedro

Pritožba utemeljeno zatrjuje, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim delom odločitve kršilo razpravno načelo. Dejstev, na katerih temelji izpodbijana odločitev, namreč vlagatelj predloga ni zatrjeval, sodišče pa glede na določbo 71. člena ZIZ, iz posebno upravičenih razlogov (torej po drugem odstavku 71. člena ZIZ) izvršbe ne more odložiti po uradni dolžnosti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani I. točki izreka spremeni tako, da poslej glasi: ″Predlog za odlog izvršbe se zavrne še v preostalem delu.″

II. Prvo dolžnik je dolžan povrniti upnici 1022,63 EUR stroškov pritožbenega postopka, v roku 8 dni od prejema tega sklepa, sicer pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do izpolnitve obveznosti.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom predlogu za odlog izvršbe delno ugodilo in izvršbo na nepremičnino ID znak parcela ... 298 odložilo za 3 mesece (I. točka izreka), v preostalem delu je predlog za odlog izvršbe zavrnilo (II. točka izreka) ter prvo dolžniku naložilo, da upnici povrne 1.559,89 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od devetega dne od vročitve tega sklepa dalje do plačila (III. točka izreka).

2. Navedeno odločitev v I. točki izreka s pravočasno pritožbo izpodbija upnica iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), vse v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Sodišču očita, da je povsem napačno presodilo, da je v konkretnem primeru na strani prvo dolžnika podan posebno upravičen razlog za odlog izvršbe glede na predlog prvo dolžnika z dne 5. 9. 2018. Opozarja, da v konkretnem primeru ni podan primer izjemne socialne, zdravstvene in podobne težave. Izpostavlja, da se vse okoliščine, ki izhajajo iz dopisa CSD enota Laško z dne 21. 11. 2019, nanašajo na tretje dolžnika A. T., ki pa predloga za odlog izvršbe ni vložil in je zato zaključek sodišča prve stopnje, da je podan posebno upravičen razlog, ker izguba doma tretje dolžniku lahko povzroči poslabšanje že tako slabega zdravstvenega stanja, materialnopravno napačen. Zatrjuje, da prvo dolžnik okoliščin, na podlagi katerih je sodišče predlaganemu odlogu izvršbe delno ugodilo, sploh ni zatrjeval. Vsled navedenemu sodišču očita kršitev razpravnega načela ter posledično kršitev načela kontradiktornosti po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Ob tem še opozarja, da okoliščine, ki jih je sodišče ugotovilo tudi po svoji naravi ne predstavljajo dogodka, ki zaradi izjemne, kratkotrajne situacije prvo dolžniku začasno onemogoča izpolnitev obveznosti ter da je od vložitve predloga za odlog izvršbe preteklo že skoraj dve leti, kar pomeni da je do odloga dejansko že prišlo in to za bistveno daljše obdobje kot se sicer lahko izvršba iz upravičenega razloga odloži. Predlaga ugoditev pritožbi ter spremembo izpodbijanega dela sklepa tako, da se predlog prvo dolžnika za odlog izvršbe v celoti zavrne oziroma podredno, ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijanega dela sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu temelji na ugotovitvi, da je v obdobju od avgusta 2019 dalje pri tretje dolžniku (očetu prvo dolžnika) opaziti poslabšanje zdravstvenega staja v posledici finančne stiske in strahu pred izgubo hiše ter zaključku, da izguba doma lahko povzroči poslabšanje že tako slabega zdravstvenega stanja tretje dolžnika, kar se v posebej zaostrenem položaju odrazi kot ogrožanje življenja in kar vsekakor predstavlja posebej upravičen razlog v skladu z drugim odstavkom 71. člena ZIZ.

5. Po drugem odstavku 71. člena ZIZ sme sodišče na predlog dolžnika odložiti izvršbo tudi v drugim primerih, ko so za to podani posebno upravičeni razlogi, vendar najdlje za tri mesece in le enkrat. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je ugotoviti, da je predlog za odlog izvršbe vložil prvo dolžnik dne 5. 9. 2018 ter predlagal odlog izvršbe za 6 mesecev.

6. Ker tako iz podatkov spisa kot iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja, da je prvo dolžnik v predlogu z dne 5. 9. 2018 zatrjeval, da je od februarja 2017 brezposeln, da prodaja hišo v ..., da trenutno živi pri očetu ter da v navedeni nepremičnini stanuje tudi njegova hči s partnerjem, pritožba utemeljeno zatrjuje, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim delom odločitve kršilo razpravno načelo. Dejstev, na katerih temelji izpodbijana odločitev, namreč vlagatelj predloga ni zatrjeval, sodišče pa glede na določbo 71. člena ZIZ, iz posebno upravičenih razlogov (torej po drugem odstavku 71. člena ZIZ) izvršbe ne more odložiti po uradni dolžnosti.

7. Skladno s prvim odstavkom 71. člena ZIZ lahko sodišče prve stopnje na predlog dolžnika popolnoma ali deloma odloži izvršbo, če dolžnik izkaže za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku, ob tem pa mora biti podan vsaj eden izmed desetih taksativno naštetih primerov iz prvega odstavka 71. člena ZIZ.

8. Iz pritožbeno nespornih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da prvo dolžnik ni zatrjeval, da mu bo nastala nepopravljiva škoda, niti ni te škode konkretiziral. Ob pravilnem razlogovanju sodišča prve stopnje, da breme zatrjevanja in izkazovanja razlogov po prvem odstavku 71. člena ZIZ nosi dolžnik, je potrditi zaključek, da prvo dolžnik zakonsko predpisanih pogojev po prvem odstavku 71. člena ZIZ ni izkazal. 9. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje, ki v pritožbenem postopku niso izpodbijane izhaja, da je nepremičnina ID znak parcela ... 298, ki je predmet izvršbe, dom prvo dolžnika, da dolg prvo dolžnika do upnice znaša 139.875,68 EUR ter da je vrednost navedene nepremičnine po oceni GURS-a 39.092,00 EUR. Ob navedenem je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da nesorazmerje med vrednostjo terjatve in vrednostjo nepremičnine ni podano ter da vsled temu pogoji za odlog izvršbe iz četrtega odstavka (ter posledično petega in šestega odstavka) 71. člena niso podani.

10. Glede na vse navedeno pritožbeno sodišče zaključuje, da je ugotovljena kršitev razpravnega načela, vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega dela sklepa ter da pritožba utemeljeno uveljavlja relativno bistveno kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj ob pravilnem upoštevanju pravil o trditvenem in dokaznem bremenu za odlog izvršbe po drugem odstavku 71. člena ZIZ ter zgoraj povzetih ugotovitvah sodišča prve stopnje, zaključek, da so pogoji za odlog izvršbe po 71. členu ZIZ izkazani oziroma ugotovljeni, ni mogoč.

11. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče, ki je ugotovljeno relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka lahko odpravilo samo tako, da je upoštevalo zgolj s strani prvo dolžnika zatrjevana dejstva, pritožbi upnice ugodilo ter sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani I. točki izreka spremenilo tako, da je predlog dolžnika za odlog izvršbe zavrnilo še v preostalem delu (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Pritožbeno sodišče je v skladu z drugim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odločilo tudi o stroških pritožbenega postopka. Ker je upnica s pritožbo uspela v celoti, ji je dolžnik dolžan povrniti stroške, nastale z vložitvijo pritožbe, saj so bili za izvršbo potrebni (peti odstavek 38. člena ZIZ). Sodišče druge stopnje ji je skladno z veljavno Odvetniško tarifo (OT) in Zakonom o sodnih taksah (ZST-1) priznalo stroške za sestavo pritožbe v priglašeni višini 1300 točk (6. točka tar. št. 27 OT), 2 % materialnih stroškov (26 točk), 22 % DDV (291,72 točk) ter sodno takso v višini 52,00 EUR (tar. št. 4032 v zvezi s tar. št. 4041 ZST-1), skupno 1022,63 EUR stroškov pritožbenega postopka, ki ji jih mora povrniti dolžnik skupaj z zahtevanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude 8 dnevnega paricijskega roka za plačilo.