Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

UPRS Sodba I U 1516/2019-6

ECLI:SI:UPRS:2019:I.U.1516.2019.6 Upravni oddelek

brezplačna pravna pomoč verjetni izgled za uspeh očitno nerazumna zadeva rok za vložitev revizije potek roka za vložitev revizije dopolnitev vloge
Upravno sodišče
8. oktober 2019
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Organ je napačno navedel, da je iztek roka za vložitev revizije 10. 6. 2019 in ne - kot je pravilno - 10. 7. 2019. To sicer deloma drži, saj je v 7. točki obrazložitve izpodbijane odločbe kot datum izteka roka naveden 10. 6. 2019, vendar gre po oceni sodišča za očitno pomoto organa, saj je pravilen datum izteka roka za vložitev revizije naveden že v 8. točki obrazložitve, hkrati pa iz 7. točke obrazložitve tudi izhaja, kdaj je bil sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča tožnici vročen (10. 6. 2019) in, da je rok za vložitev revizije po 367. členu ZPP 30 dni, torej se da že na podlagi teh podatkov nedvoumno sklepati, da je navedba datuma 10. 6. 2019 pomota, še zlasti, ker je organ te podatke (tj. datum vročitve odločbe in datum izteka roka za vložitev revizije) pravilno upošteval pri svoji odločitvi.

Tožničino ravnanje v zvezi z zahtevano dopolnitvijo prošnje za BPP (po fikciji iz 87. člena ZUP opravljena vročitev šele 18. 7. 2019 in dopolnitev prošnje 24. 7. 2019) je razlog, zakaj o njeni prošnji organ ni mogel odločiti do izteka roka za vložitev revizije.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju organ za BPP) zavrnil tožničino prošnjo z dne 1. 7. 2019 za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V obrazložitvi je navedel, da je prejel z Vrhovnega sodišča RS prošnjo tožnice za BPP dne 1. 7. 2019. V postopku ni ugotavljal finančnega pogoja tožnice po 13. in 19. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ker je ugotovil, da tožnica ne izpolnjuje pogoja iz 24. člena istega zakona. Sklep Višjega in socialnega sodišča, Psp 122/2019 z dne 16. 5. 2019, je bil tožnici vročen 10. 6. 2019. Glede na v 367. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) določen 30-dnevni rok za vložitev revizije je rok za vložitev revizije v tem primeru iztekel 10. 6. 2019. Tožnica je bila pozvana na dopolnitev prošnje, sklep o tem ji je bil vročen 19. 7. 2019, svojo prošnjo je tožnica dopolnila 24. 7. 2019. Ker tožnica ni izkazala potrebne skrbnosti pri prevzemu sodnega pisanja in ni pravočasno dopolnila prošnje, medtem ko se je rok za vložitev revizije izrekel 10. 7. 2019, tožnici ni mogoče odobriti BPP, ker zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh. Vrhovno sodišče RS bi njeno revizijo zavrglo kot prepozno. Organ je zato njeno prošnjo zavrnil. 2. Tožnica je v tožbi navedla, da je organ napačno navedel iztek roka za vložitev revizije in sicer 10. 6. 2019 namesto pravilno 10. 7. 2019. Tožnica je vložila prošnjo za BPP, ki mora biti vložena vsaj tri delovne dni pred potekom roka za vložitev revizije, kar je bilo torej v tem primeru storjeno, ko jo je vložila 1. 7. 2019, kot izhaja tudi iz odločbe. Zato ne drži, da je prošnjo vložila prepozno, saj je izračun datumov napačen. S tem je organ kršil drugi odstavek 36. člena ZBPP. Tožnica je zato predlagala, da sodišče tožbi ugodi, odločbo odpravi ter razsodi, da je prošnja za dodelitev BPP vložena v predpisanem roku, toženki pa naloži povrnitev njenih stroškov postopka v priglašeni višini 20 EUR.

3. Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala je upravne spise.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V primeru je sporna zavrnitev tožničine prošnje za brezplačno pravno pomoč. Organ se je pri tem oprl na 24. člen ZBPP. Po prvem odstavku te določbe se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh (…). Po tretjem odstavku istega člena se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari (…) in če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago (…).

6. Navedena zakonska ureditev torej organu za BPP nalaga, da v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh, prošnjo za odobritev BPP zavrne. V obširni in ustaljeni upravnosodni praksi (npr. sodbe Upravnega sodišča RS, I U 845/2019 z dne 14. 6. 2019, I U 1190/2019 z dne 10. 9. 2019, II U 158/2018 z dne 17. 10. 2018, II U 67/2014 z dne 26. 3. 2014, I U 357/2013 z dne 21. 3. 2013, in tudi npr. sodba Vrhovnega sodišča RS, X Ips 404/2012 z dne 13. 11. 2013) gre pri tem predvsem za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka, npr. zamuda roka ali nedovoljenost pravnega sredstva.

7. Kot izhaja iz podatkov izpodbijane odločbe, je tako ravnal tudi organ za BPP, saj je po tem, ko je ugotovil, da je rok za vložitev revizije zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, Psp 122/2019 z dne 16. 5. 2019, iztekel 10. 7. 2019, tožnica pa je svojo prošnjo za BPP dopolnila 24. 7. 2019, tudi po presoji sodišča pravilno zaključil, da je zadeva očitno nerazumna in nima verjetnega izgleda za uspeh, ker bi bila morebitno vložena revizija prepozna.

8. Tožnica ugovarja, da je organ napačno navedel, da je iztek roka za vložitev revizije 10. 6. 2019 in ne - kot je pravilno - 10. 7. 2019. To sicer deloma drži, saj je v 7. točki obrazložitve izpodbijane odločbe kot datum izteka roka naveden 10. 6. 2019, vendar gre po oceni sodišča za očitno pomoto organa, saj je pravilen datum izteka roka za vložitev revizije naveden že v 8. točki obrazložitve, hkrati pa iz 7. točke obrazložitve tudi izhaja, kdaj je bil sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča tožnici vročen (10. 6. 2019) in, da je rok za vložitev revizije po 367. členu ZPP 30 dni, torej se da že na podlagi teh podatkov nedvoumno sklepati, da je navedba datuma 10. 6. 2019 pomota, še zlasti, ker je organ te podatke (tj. datum vročitve odločbe in datum izteka roka za vložitev revizije) pravilno upošteval pri svoji odločitvi.

9. Tožnica še ugovarja, da je z izpodbijano odločitvijo prišlo do kršitve drugega odstavka 36. člena ZBPP. Po tej določbi prosilec vloži prošnjo za odločanje v primerih iz prejšnjega odstavka (ta določa postopanje organa za BPP v primerih, če bi prosilec zaradi odločanja o prošnji za BPP ali zaradi postopka za sestavo in vložitev prošnje zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje - t.i. nujna brezplačna pravna pomoč) najpozneje tri delovne dni pred iztekom roka za opravilo nujnega pravnega dejanja iz prejšnjega odstavka. Tožnica je sicer prošnjo za BPP res vložila 1. 7. 2019 (torej zagotovo več kot tri delovne dni pred iztekom roka za vložitev revizije), vendar pa je bila njena prošnja nepopolna, zaradi česar jo je organ, upoštevajoč pri tem 32. člen ZBPP v zvezi s 67. členom ZUP, s sklepom z dne 2. 7. 2019 pozval na ustrezno dopolnitev prošnje in ji za to dal rok 3 dni. Organu zato ni mogoče očitati kršitve citiranega drugega odstavka 36. člena ZBPP, saj je bila vsebinska obravnava tožničine prošnje možna šele po njeni dopolnitvi, torej po tem, ko je tožnica dopolnila svojo prošnjo. Povedano drugače: tožničino ravnanje v zvezi z zahtevano dopolnitvijo prošnje za BPP (po fikciji iz 87. člena ZUP opravljena vročitev šele 18. 7. 2019 in dopolnitev prošnje 24. 7. 2019) je razlog, zakaj o njeni prošnji organ ni mogel odločiti do izteka roka za vložitev revizije.

10. Glede na navedeno je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

11. Sodišče je odločitev sprejelo na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, na seji, brez oprave glavne obravnave, saj dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta (vročitev odločbe Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani 10. 6. 2019, datum izteka roka za vložitev revizije po 367. členu ZPP 10. 7. 2019, dopolnitev prošnje tožnice 24. 7. 2019), med strankama ni bilo sporno.

12. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia