Jedro

Po mnenju sodišča je pri odločanju v stvari potrebno uporabiti zakonska določila ZBPP, veljavna v času pravnomočnosti odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, kasnejša določila pa le, v kolikor so ugodnejša za prosilca brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Kopru opr. št. Bpp 213/2008 z dne 17. 12. 2014 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Kopru (v nadaljevanju tožena stranka) tožeči stranki naložilo, da je dolžna v roku 15 dni od prejema izpodbijanega sklepa na TRR tožene stranke plačati znesek v višini 3.190,37 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 15-dnevnega roka dalje do plačila. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je navedlo, da je glede na to, da tožeča stranka v predmetnem pravdnem postopku ni uspela, v skladu z 49. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči ponovno preverilo finančno in premoženjsko stanje upravičenke in sicer za obdobje enega leta od pravnomočnosti odločbe, s katero je bil postopek, za katerega je bila odobrena bpp končan, to je v enem letu od pravnomočnosti sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. P 1587/2006-4, torej za obdobje od 1. 5. 2011 do 18. 8. 2011. Navedeno obdobje je tožena stranka upoštevala skladno z 20. členom Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre), ki določa, da se pri ugotavljanju finančnega stanja upoštevajo povprečni mesečni dohodki ugotovljeni za samsko osebo v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge, to je za mesec maj, junij in julij 2011. Po tem, ko je ugotovilo, da tožeča stranka v relevantnem obdobju ne izpolnjuje več finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj znaša mesečni dohodek na člana družine 596,98 EUR, kar v vsakem primeru presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki znaša 538,40 EUR, je tožeči stranki naložilo vračilo prejete bpp.

Tožeča stranka se z izpodbijanim sklepom ne strinja. V tožbi navaja, da je zadeva, v kateri ji je bila odobrena brezplačna pravna pomoč, postala pravnomočna 18. 8. 2010, torej se lahko preverja njeno premoženjsko stanje eno leto po pravnomočnosti, torej od meseca avgusta najprej in ne tako, kot je storila tožena stranka. Pri izračunu pa je bila narejena tudi napaka, saj se je v njen osebni dohodek vštevalo tudi prejeto plačilo po poračunu njenega osebnega dohodka za obdobje od 1. 7. 2004 do 31. 3. 2007. Glede na to, da gre za enkratno plačilo in to ni redni prihodek, se znesek ne more upoštevati v izračun njenega povprečnega osebnega dohodka. Je mati samohranilka z dvema hčerama, ki preživnino prejema iz Sklada, zato bo odločitev tožene stranke ogrozila preživljanje njenih otrok. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep vrne v ponovno obravnavo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe tožeče stranke in navaja, da se pri odločbah, ki so postale pravnomočne do 1. 9. 2008, za presojo izpolnjevanja pogojev za vračilo sredstev izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči uporabljajo določbe Zakona o brezplačni pravni pomoči (Ur. l. RS, št. 96/04), ki so veljale pred spremembo, ki jo je uvedel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o brezplačni pravni pomoči (Ur. l. RS, št. 23/08). V obdobju, v katerem je potrebno ponovno preverjati izpolnjevanje pogojev glede upravičenosti do brezplačne pravne pomoči pa je že bil v veljavi spremenjen ZBPP, zato je pri odločanju uporabila 14. člen spremenjenega zakona, ki napotuje na smiselno uporabo določb 23., 27., 27.a, 27.b, 27.c, 27.č, 28, 28.a, 30. in prvega odstavka 30.a člena ZSV oziroma od uveljavitve ZSVarPre, ki je nadomestil ZSV, ki določa izračun višine lastnega dohodka v 20. členu (obdobje in neto princip), in sicer da se kot lastni dohodek samske osebe, ki je podlaga za določitev višine denarne socialne pomoči, upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za samsko osebo v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge, iz česar izhaja, da je tožena stranka pravilno upoštevala obdobje zadnjih treh mesecev pred dnem 18. 8. 2011, ko je postala sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. P 1578/2006-4 pravnomočna. Sodišču predlaga, da tožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrne.

Tožba je utemeljena.

V zadevi ni sporno, da je odločba, s katero je bila tožeči stranki odobrena brezplačna pravna pomoč opr. št. Bpp 213/2008 z dne 20. 3. 2008 postala pravnomočna dne 14. 5. 2008. Pri odločbah, ki so postale pravnomočne do 1. 9. 2008, se za presojo izpolnjevanja pogojev za vračilo sredstev, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči uporabljajo določbe Zakona o brezplačni pravni pomoči (Ur. l. RS, št. 96/04 ZBPP), ki so veljale pred spremembo, ki jo je uvedel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o brezplačni pravni pomoči (Ur. l. RS, št. 23/08).

Po določbi 13. člena ZBPP se šteje, da bi bilo socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine minimalne plače, določene z Zakonom, ki ureja minimalno plačo (v nadaljevanju minimalni dohodek). 14. člen ZBPP pa določa, da se v dohodek prosilca oziroma njegove družine štejejo dediščine, darila, dohodki in prejemki, ki so vir dohodnine ter vsi dohodki in prejemki, če niso obdavčljivi, prejeti doma in tujini, razen izjem, ki so navedene v 1. do 10. alinei prvega odstavka istega člena. V 15. členu pa ZBPP določa, da se pri ugotavljanju lastnega dohodka, kot podlage za odobritev brezplačne pravne pomoči upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za prosilca-samsko osebo oziroma za prosilce in njegovo družino v obdobju oziroma za obdobje šestih koledarskih mesecev pred vložitvijo prošnje. Pri ugotavljanju lastnega dohodka se vsi dohodki in prejemki upoštevajo v višini, ki jih prosilec oziroma njegova družina dejansko prejme. Glede na navedeno je tožeča stranka za odločitev v stvari, uporabila napačno pravno podlago, saj je finančni položaj tožeče stranke ugotavljala na podlagi določil Zakona, ki je stopil v veljavo po tem, ko je odločba o odobritvi brezplačne pravne pomoči postala pravnomočna.

Sodišče ugotavlja, da so se pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči po pravnomočnosti odločbe o njeni dodelitvi spremenili, zato je po mnenju sodišča potrebno v postopku ocenjevanja izpolnjevanja pogojev upoštevati zakon, ki je za prosilca brezplačne pravne pomoči ugodnejši. Drugačno odločanje bi pomenilo nepravo retroaktivnost, ki je podana takrat, kadar se pravna norma nanaša na sedanji, toda še ne zaključeni konkretni dejanski stan, ker tako učinkuje v prihodnje in s tem naknadno razvrednoti zadevne pravne položaje. Pri nepravi povratni moči gre za zakon, ki ureja konkretni dejanski stan, ki je sicer nastal že pred objavo tega zakona, ni pa še bil v celoti zaključen (Lovro Šturm, Komentar Ustave RS, str. 140). Glede na navedeno je po mnenju sodišča pri odločanju v stvari potrebno uporabiti zakonska določila ZBPP, veljavna v času pravnomočnosti odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, kasnejša določila pa le, v kolikor so ugodnejša za prosilca brezplačne pravne pomoči. S tem, ko je tožena stranka uporabila zakon, ki je stopil v veljavo po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi bpp ne da bi ugotovila ali je ta ugodnejši za tožečo stranko, je bilo kršeno socialno načelo varstva zaupanja v pravo, ki je bistveni sestavni del pravne države (2. člen Ustave RS).

Glede na navedeno je v postopku izdaje izpodbijanega akta tožena stranka napačno uporabila materialno pravo, zato je sodišče v skladu s 4. točko prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo ter zadevo vrnilo upravnemu organu, ki je upravni akt izdal, v ponoven postopek (tretji odstavek 64. člena ZUS-1).