Jedro

Pomanjkljivost poročila v pomanjkanju obličnosti v smislu notarsko overjenega podpisa dolžnika na izjavi bi bila odpravljena, v kolikor bi dolžnik na naroku priznal svoj podpis na pisnem poročilu.

Zaprtje bančnih računov dolžnika in preusmeritev denarnega toka v korist in v breme dolžnika zgolj preko računa, nad katerim ima nadzor upravitelj, je osnovni instrument varovanja premoženja dolžnika v korist upnikov. Zato je tudi v zakonu predpisana obveznost dolžnika, da razkrije vse podatke o odprtih transakcijskih računih.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom (red. št. 486) je sodišče prve stopnje ugodilo ugovoru upnika K. d. o. o. - v likvidaciji (red. št. 368) in ustavilo postopek odpusta obveznosti ter predlog za odpust obveznosti zavrnilo.

2. Dolžnik je v pritožbenem roku zoper sklep prvostopenjskega sodišča vložil pritožbo (red. št. 497). Uveljavljal je pritožbene razloge zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter posledično zmotne uporabe materialnega prava ter kršitve določb pravdnega postopka in pritožbenemu sodišču predlagal, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje oziroma samo izvede potrebne dokaze in odloči v skladu z zahtevo pritožnika.

3. Upnik K. d. o. o. - v likvidaciji (v nadaljevanju upnik) je v odgovoru na pritožbo pritožbenemu sodišču predlagal, da naj pritožbo dolžnika zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je prvostopenjsko sodišče s sklepom z dne 7. 10. 2014 (red. št. 294) začelo postopek odpusta obveznosti dolžnika in določilo preizkusno dobo štirih let, tako da naj bi se iztekla 6. 10. 2018. 6. Upnik je 7. 4. 2015 vložil ugovor proti odpustu obveznosti, sklicujoč se na ugovorni razlog iz 2. točke prvega odstavka 403. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Upnik se je v ugovoru skliceval na dolžnikovo kršitev obveznosti iz 384. člena ZFPPIPP, ki se nanaša na razkritje premoženjskega stanja stečajnega dolžnika.

7. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev, s katero je ugodilo ugovoru upnika, utemeljilo na ugotovitvi, da dolžnik kljub jasnemu navodilu sodišča ni izdelal poročila o premoženjskem stanju, pri čemer bi moral biti podpis na poročilu notarsko overjen. Hkrati pa je ugotovilo, da so netočne navedbe dolžnika v izjavi, ki jo je sodišču predložil 4. 5. 2015 in na naroku dne 25. 5. 2015, o tem, da nima odprtih drugih transakcijskih računov. Netočnost podane izjave dolžnika je prvostopenjsko sodišče utemeljilo na odgovoru Raiffeisen Bank z dne 19. 6. 2015, iz katerega izhaja, da ima dolžnik še vedno odprt transakcijski računi pri Raiffeisen Bank.

8. Osnovna sodelovalna dolžnost dolžnika ob začetku postopka osebnega stečaja je, da sodišču razkrije svoje premoženjsko stanje (prvi odstavek 384. člena ZFPPIPP). Ta dolžnost je predpisana v zavarovanje položaja upnikov, katerih poplačilo terjatev se zasleduje v toku postopka osebnega stečaja. Zaradi zaščite upnikov je s tem v zvezi tudi predpisana vsebina poročila dolžnika o stanju njegovega premoženja (drugi odstavek 384. člena ZFPPIPP), kakor tudi obličnost, saj mora biti podpis dolžnika na poročilu o stanju njegovega premoženja notarsko overjen (četrti odstavek 384. člena ZFPPIPP). Predpisana obličnost poročila dolžnika o stanju njegovega premoženja je omiljena zgolj v primeru, da dolžnik poda poročilo sodišču o stanju svojega premoženja na naroku ali, da na naroku prizna svoj podpis na pisnem poročilu (peti odstavek 384. člena ZFPPIPP). To pa hkrati pomeni, da se dolžnik te svoje obveznosti ne more razbremeniti zgolj s sklicevanjem, da je vse potrebne podatke posredoval stečajni upraviteljici.

9. Iz spisovnih podatkov in iz neizpodbijenega dela obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da je bil dolžnik o dolžnosti predložitve poročila o premoženjskem stanju poučen šele s pozivom prvostopenjskega sodišča z dne 23. 4. 2015 (red. št. 383), to je šele po vložitvi ugovora proti odpustu obveznosti. V kolikor bi dolžnik v naloženem roku svoje zakonske obveznosti izpolnil, ne bi bilo mogoče govoriti o kršitvi dolžnikove obveznosti iz 384. člena ZFPPIP oziroma o obstoju ugovornega razloga iz 2. točke prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP.

10. Pritožnik v pritožbi ne izpodbija ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da je dolžnik na poziv sodišča z dne 23. 4. 2015 predložil zgolj izjavo 4. 5. 2015 (red. št. 394) z navedbo, da nima osebnega premoženja, da z vsem razpolaga stečajna upraviteljica ter da so bili vsi računi z začetkom stečajnega postopka zaprti. Pritožbeno sodišče pri tem pritrjuje oceni prvostopenjskega sodišča, da tako podana izjava po vsebini ne ustreza poročilu kot je opredeljena v drugem odstavku 384. člena ZFPPIPP.

11. Pritožbeno sodišče sicer deloma pritrjuje pritožbenemu stališču, da bi bila morebitna pomanjkljivost poročila v pomanjkanju obličnosti v smislu notarsko overjenega podpisa dolžnika na izjavi odpravljena, v kolikor bi dolžnik na naroku priznal svoj podpis na pisnem poročilu. Iz določbe petega odstavka 384. člena ZFPPIPP je namreč sklepati, da je obličnost podane izjave predpisana predvsem zaradi zagotovitve verodostojnosti podane izjave. Pomanjkanje te obličnosti je zato mogoče sanirati tudi na naroku pred sodiščem. Iz pravnega pouka, navedenega na pozivu dolžniku z dne 23. 4. 2015 (red. št. 383), je razvidno, da sodišče dolžnika ni opozorilo na možnost podane izjave tudi v takšni obliki. V kolikor bi izjava dolžnika z dne 4. 5. 2015 (red. št. 394) vsebovala potrebne sestavine iz drugega odstavka 384. člena ZFPPIPP, bi bila pomanjkljivost v neoveritvi podpisa dolžnika lahko sanirana tudi na naroku 25. 5. 2015, na katerem je sodišče odločalo o ugovoru upnika zoper odpust obveznosti dolžnika.

12. V celoti pa so neutemeljeni pritožbeni očitki v tistem delu, ko izpodbija argumentacijo prvostopenjskega sodišča o neresničnosti podane izjave in navedb dolžnika na naroku 25.5.2015 o zaprtju bančnih računih v tujini. Zaprtje bančnih računov dolžnika in preusmeritev denarnega toka v korist in v breme dolžnika zgolj preko računa, nad katerim ima nadzor upravitelj, je osnovni instrument varovanja premoženja dolžnika v korist upnikov. Zato je tudi v zakonu predpisana obveznost dolžnika, da razkrije vse podatke o odprtih transakcijskih računih (2. točka drugega odstavka 384. člena ZFPPIPP).

13. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da naj bi prvostopenjsko sodišče kršilo pravilo razpravnega načela, češ da je samo izven trditvene podlage upnika preverjalo stanje bančnih računov. Upnik se je v ugovoru proti odpustu obveznosti (red. št. 368) skliceval na nerazkrite podatke o odprtih bančnih računih v Republiki Avstriji. Konkretizirane navedbe v tej smeri bi upnik lahko podal šele potem, ko bi se dolžnik opredelil do teh računov. V tem smislu je upnik na naroku 25. 5. 2015 tudi ustrezno dopolnil dokazni predlog za opravo poizvedbe pri avstrijski Raiffeisen Bank, kateremu je prvostopenjsko sodišče tudi ugodilo.

14. Sodišče prve stopnje je ugotovitev o neresničnosti izpovedi dolžnika, da nima odprtih drugih transakcijskih računov, oprlo na odgovor Raiffeisen Bank z dne 19. 6. 2015 (red. št. 454), iz katerega je razvidno, da ima dolžnik še vedno odprt osebni račun št. 78.899 s stanjem na dan 19. 6. 2015 – 7,86 EUR. Takšne ugotovitve dolžnik ne more uspešno izpodbiti zgolj s sklicevanjem na potrdilo o zaprtju računa z dne 7. 5. 2014, ki ga je priložil pritožbi. Četudi je priložena listina sestavljena v tujem jeziku, pa je iz oznak razvidno, da se ta listina nanaša na račun št. 79.228 in ne na račun št. 78.899, na katerega se sklicuje potrdilo banke z dne 19. 6. 2015. 15. Upoštevaje navedeno se tako izkaže kot pravilna ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je dolžnik kršil svojo obveznost iz 384. člena ZFPPIPP, ko sodišču ni predal ustreznega poročila o stanju svojega premoženja, predvsem pa sodišču ni razkril podatka o odprtem računu v Republiki Avstriji. Neutemeljeno je zato sklicevanje dolžnika, da je pravni laik. Dolžnik, ki je pred začetkom stečajnega postopka opravljal gospodarsko dejavnost v takšnem obsegu, kot je razviden iz obsega preizkušenih terjatev v postopku (7.152.576,52 EUR – glej končni seznam prijavljenih terjatev - red.št. 361), se ne more uspešno sklicevati na neveščost pri posredovanju povsem jasno opredeljenih podatkov s strani sodišča. Takšno opustitev je sodišče prve stopnje pravilno opredelilo kot kršitev obveznosti iz 384. člena ZFPPIPP in na tej podlagi sklepalo na utemeljenost ugovornega razloga po 2. točki prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP.

16. Pritožbeno sodišče se ni dolžno opredeljevati do pritožbenih navedb, ki se nanašajo na okoliščine, ki niso predstavljale dejanske podlage za odločitev prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu (prvi odstavek 360. člena ZPP). Gre predvsem za pritožbeno sklicevanje, da je dolžnik posredoval upraviteljici ustrezne podatke o stanju nepremičnine v stavbi št. 0 k. o. Š ter o posredovanih podatkih o lastništvu apartmaja na K. 17. Ker pritožbeno sodišče tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ni ugotovilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).