Jedro

Ob ugotovitvi, da je nasprotni udeleženec začasno nastanjen v zavodu na območju Okrajnega sodišča na Ptuju, je sodišče prve stopnje za svojo odločitev o odstopu predloga prej omenjenemu sodišču kot ključni argument upravičeno izpostavilo vsebino 61. člena ZNP-1, ki v prvem odstavku zahteva, da mora sodišče (razen če bi takšno zaslišanje škodilo njenemu zdravju ali da tega zaradi njenega zdravstvenega stanja ne bi bilo moč izvesti) osebo, ki naj se postavi pod skrbništvo, (obvezno) zaslišati, v drugem odstavku pa predvideva, da se osebo, ki se zaradi svojega zdravstvenega stanja naroka ne more udeležiti, zasliši tam, kjer prebiva. Že sama obveznost njegovega (neposrednega) zaslišanja s strani sodišča v kraju dejanskega bivanja (v konkretnem primeru začasnega bivališča), kot tudi siceršnje upoštevanje zdravstvenega stanja nasprotnega udeleženca v okviru celotnega postopka (postopanja), utemeljujeta izpodbijano odločitev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Sevnici je s sklepom z dne 22. 12. 2020 predlog za postavitev nasprotnega udeleženca A. A. pod skrbništvo in za njegovo postavitev pod začasno skrbništvo odstopilo Okrajnemu sodišču na Ptuju.

2. Zoper odločitev se pritožuje predlagatelj, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da izda sklep z vsebino, da je o predlogu za postavitev nasprotnega udeleženca pod skrbništvo in za njegovo postavitev pod začasno skrbništvo krajevno pristojno Okrajno sodišče v Sevnici. Po mnenju pritožnika bi bil postopek hitrejši in bolj ekonomičen, če bi predhodno omenjeno sodišče zaprosilo za pravno pomoč pri zaslišanju nasprotnega udeleženca, in sicer sodišče, na katerem ima slednji začasno bivališče. S tem bi bile varovane tudi pravice predlagatelja in začasnega skrbnika, kar ne bi pomenilo dodatnih stroškov. Tudi z vidika nadaljnjega opravljanja nalog v okviru skrbništva bo lahko predlagatelj potrebna opravila lažje in hitreje urejal na Okrajnem sodišču v Sevnici. Ker se lahko naslov začasnega bivališča nasprotnega udeleženca kadarkoli spremeni, naj podani predlog obravnava Okrajno sodišče v Sevnici, na katerem ima slednji stalno prebivališče, kar je tudi skladno z Zakonom o nepravdnem postopku.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ob ugotovitvi, da je nasprotni udeleženec začasno nastanjen v Zavodu B., torej na območju Okrajnega sodišča na Ptuju, je sodišče prve stopnje za svojo odločitev o odstopu predloga prej omenjenemu sodišču kot ključni argument upravičeno izpostavilo vsebino 61. člena ZNP-1,1 ki v prvem odstavku zahteva, da mora sodišče (razen če bi takšno zaslišanje škodilo njenemu zdravju ali da tega zaradi njenega zdravstvenega stanja ne bi bilo moč izvesti) osebo, ki naj se postavi pod skrbništvo, (obvezno) zaslišati, v drugem odstavku pa predvideva, da se osebo, ki se zaradi svojega zdravstvenega stanja naroka ne more udeležiti, zasliši tam, kjer prebiva. Že sama obveznost njegovega (neposrednega) zaslišanja s strani sodišča v kraju dejanskega bivanja (v konkretnem primeru začasnega bivališča2), kot tudi siceršnje upoštevanje zdravstvenega stanja nasprotnega udeleženca3 v okviru celotnega postopka (postopanja), utemeljujeta izpodbijano odločitev, obenem pa je takšno stališče skladno s tistim, ki ga je Vrhovno sodišče RS zavzelo v podobnih zadevah.4 Pritožnik s posplošenim (to je v pretežni meri ne dovolj konkretiziranim) navajanjem, da bi bil postopek hitrejši in bolj ekonomičen, če bi ga izvedlo Okrajno sodišče v Sevnici, nadalje da bi bile s tem bolj varovane pravice predlagatelja in začasnega skrbnika,5 da ne bi nastali dodatni stroški6 in da bo vsa dolžna zakonska opravila v zvezi s skrbništvom lažje opravljal na omenjenem sodišču, pomislekov v (izpodbijane) zaključke prvostopenjskega sodišča ne vzbudi. Poudarjeno je bilo, da je za predmetno presojo bistveno upoštevanje (zdravstvenega stanja) nasprotnega udeleženca, (zakonsko predvidena) obveznost njegovega zaslišanja, v tem okviru pa tudi pomen načela neposrednosti7 pri odločanju sodišča v postopkih, kakor je konkretni.8 Pritožbeno izpostavljanje, da se lahko naslov začasnega bivališča nasprotnega udeleženca zaradi njegove morebitne premestitve v drug zavod (kadarkoli) spremeni, je prav tako nekonkretizirano, prvenstveno pa hipotetično in (tudi zato) neupoštevno.

5. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP9 v zvezi z 42. členom ZNP-1).

1 Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list RS, št. 16/19. 2 Krajevna pristojnost sodišča začasnega prebivališča (nasprotnega) udeleženca je predvidena v petem odstavku 11. člena ZNP-1. 3 O tem glej navedbe v predlogu za postavitev pod skrbništvo in za postavitev pod začasno skrbništvo. 4 Glej npr. sklepe omenjenega sodišča I R 40/2014 z dne 9. 4. 2014, I R 121/2019 z dne 19. 9. 2019, I R 33/2019 z dne 28. 2. 2019 in I R 191/2019 z dne 9. 1. 2020. 5 Ob tem, da bo postopek izvedlo drugo (stvarno in krajevno) sodišče, ki bo v zvezi s pravicami udeležencev postopka dolžno upoštevati iste zakonske določbe, ta očitek ni prepričljiv oziroma je (v najboljšem primeru) ne(po)jas(nj)en. 6 Ki jih konkretno ne opredeli. 7 Glej npr. sklep Vrhovnega sodišča RS I R 40/2014 z dne 9. 4. 2014. 8 Zaradi česar ni prepričljivo niti pritožbeno sklicevanje na pravno pomoč v zvezi z izvedbo takšnega zaslišanja. 9 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.