Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilna presoja sodišča druge stopnje, da je šlo v okoliščinah obravnavane zadeve za zlorabo agencijskega dela, zaradi česar se druga toženka od začetka tožnikove napotitve šteje za njegovega dejanskega delodajalca.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilna presoja sodišča druge stopnje, da je šlo v okoliščinah obravnavane zadeve za zlorabo agencijskega dela, zaradi česar se druga toženka od začetka tožnikove napotitve šteje za njegovega dejanskega delodajalca.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka zavrnilo tožbeni zahtevek, ki se glasi:

1.Ugotovi se, da je nična pogodba o zaposlitvi (s pripadajočimi aneksi), sklenjena med tožečo stranko in prvo toženko od 10. 7. 2023 dalje, oziroma da tožeča stranka za navedeno obdobje ni bila v delovnem razmerju s prvo toženko, ampak z drugo toženko, na delovnem mestu voznik tovornih vozil (v nadaljevanju VTV).

2.Ugotovi se, da med tožečo stranko in drugo toženko od 10. 7. 2023 dalje obstoji pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas, za polni delovni čas, za delovno mesto VTV in za osnovno urno postavko 11,00 EUR/h, povečano za vse dodatke po podjetniški kolektivni pogodbi druge toženke.

3.Na podlagi 2. točke te sodbe je druga toženka dolžna tožečo stranko pozvati na delo od 10. 7. 2023 dalje in tožeči stranki priznati vse pravice iz delovnega razmerja oziroma vse pravice po pogodbi o zaposlitvi od 10. 7. 2023 dalje, za delovno mesto VTV, vključno z obračunom vsakokratnih mesečnih plač (v višini 2.800,00 EUR bruto), plačilom davkov in prispevkov ter izplačilom neto plač, vsakoletnih regresov in trinajstih plač, vse skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vseh neto zneskov pa do plačila, ter tožečo stranko od 10. 7. 2023 dalje prijaviti v vsa zavarovanja (pokojninsko, zdravstveno, starševsko, za brezposelnost), vključno z vpisom delovne dobe v matično evidenco Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju ZPIZ), vse v roku 15 dni, pod izvršbo.

4.Ugotovi se, da je med tožečo stranko in drugo toženko z dnem 31. 12. 2024 prišlo do nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi na drug nezakonit način in se nezakonito prenehanje pogodbe o zaposlitvi razveljavi.

5.Druga toženka je dolžna tožeči stranki priznati vse pravice in jo pozvati nazaj na delo po pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto VTV, v polnem delovnem času, in sicer tudi od nezakonitega prenehanja (31. 12. 2024) dalje ter ji tudi od 31. 12. 2024 dalje priznati vse pravice po pogodbi o zaposlitvi, vključno z obračunom vsakokratnih mesečnih plač, vključno z obračunom regresa in vsakoletne trinajste plače, vse skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti neto zneskov pa do plačila, ter tožečo stranko tudi od 31. 12. 2024 dalje prijaviti v vsa zavarovanja (pokojninsko, zdravstveno, starševsko, za brezposelnost, v KAD), vključno z vpisom delovne dobe v matično evidenco ZPIZ, vse v roku 15 dni, pod izvršbo.

6.Nična je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 29. 11. 2024, ki jo je prva toženka vročila tožeči stranki 16. 12. 2024, podredno pa je navedena redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita in se razveljavi.

7.Toženki sta dolžni v 15 dneh povrniti tožeči stranki pravdne in sodne stroške tega postopka v višini, kot jih odmeri sodišče, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dneva poteka paricijskega roka dalje pa do plačila, da ne bo izvršbe.

V II. točki izreka je odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

2.Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožeče stranke in sodbo sodišča prve stopnje:

v 1/4. točki izreka spremenilo, v I/5. točki izreka pa delno spremenilo, tako da se sodba v tem delu glasi:

" "I/4. Ugotovi se, da je med tožečo stranko in drugo toženko z dnem 16. 7. 2025 delovno razmerje prenehalo nezakonito."

"I/5. Druga toženka je dolžna tožečo stranko v roku 15 dni pozvati na delo." "

razveljavilo in vrnilo v ponovno sojenje sodišču prve stopnje:

-v delu I/1. točke izreka, ki se nanaša na zahtevek, da je od 16. 7. 2025 dalje tožeča stranka v delovnem razmerju z drugo toženko, na delovnem mestu VTV,

-v delu I/2. točke izreka, ki se nanaša na zahtevek, da od 16. 7. 2025 dalje obstoji med tožečo stranko in drugo toženko pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas, za polni delovni čas, za delovno mesto VTV in za osnovno urno postavko 11,00 EUR/h, povečano za vse dodatke po podjetniški kolektivni pogodbi druge toženke,

-v delu 1/3. točke izreka, ki se nanaša na zahtevek, da je druga toženka dolžna za čas od 16. 7. 2025 dalje tožeči stranki priznati vse pravice iz delovnega razmerja oziroma vse pravice po pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto VTV, vključno z obračunom vsakokratnih mesečnih plač (v višini 2.800,00 EUR bruto), plačilom davkov in prispevkov ter izplačilom neto plač, vsakoletnih regresov in trinajstih plač, vse skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vseh neto zneskov pa do plačila, ter tožečo stranko prijaviti v vsa zavarovanja (pokojninsko, zdravstveno, starševsko, za brezposelnost), vključno z vpisom delovne dobe v matično evidenco ZPIZ,

-v delu I/5. točke izreka, ki se nanaša na zahtevek, da je druga toženka dolžna za čas od 16. 7. 2025 dalje priznati tožeči stranki vse pravice po pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto VTV, v polnem delovnem času, vključno z obračunom vsakokratnih mesečnih plač, regresa in trinajste plače, vse skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti neto zneskov pa do plačila, ter tožečo stranko prijaviti v vsa zavarovanja (pokojninsko, zdravstveno, starševsko, za brezposelnost, v KAD), vključno z vpisom delovne dobe v matično evidenco ZPIZ,

-glede I/7. točke izreka,

-glede II. točke izreka v delu, ki se nanaša na stroške tožeče stranke.

V II. točki izreka je v ostalem pritožbo tožeče stranke zavrnilo ter v nespremenjenem in nerazveljavljenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. V III. točki izreka je odločilo, da druga toženka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

3.Druga toženka v predlogu za dopustitev revizije navaja naslednja vprašanja:

-ali se uporabnik ob upoštevanju določb Zakona o delovnih razmerjih - v nadaljevanju ZDR-1 (59. do 63. člen ZDR-1) in Direktive 2008/104/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela (v nadaljevanju Direktiva) lahko poslužuje uporabe agencijskega dela skozi daljše časovno obdobje (kontinuirano) na istih in trajnih delovnih mestih pri uporabniku, oziroma ali tak način uporabe že sam po sebi pomeni zlorabo; ali je uporaba agencijskega dela pri uporabniku lahko omejena z zahtevo po "začasnosti" potreb uporabnika, če Direktiva in ZDR-1 take omejitve ne določata; oziroma ali lahko nacionalno sodišče dopustnost uporabe agencijskega dela veže na trajanje ali kontinuiranost potreb uporabnika, če ne ZDR-1 ne Direktiva ne določata časovne omejite uporabe agencijskih delavcev pri posameznem uporabniku;

-ali se zahteva po začasnosti dela delavca pri uporabniku presoja posamično in z vidika napotenega delavca, oziroma ali se lahko zahteva po začasnosti dela delavca pri uporabniku presoja tudi z vidika potreb uporabnika oziroma delovnem mestu, ki ga zaseda napoteni delavec pri uporabniku; ali je pri razlagi 59. do 63. člena ZDR-1 dopustno, da se domneva nezakonitosti agencijskega dela presoja na ravni organizacijskega modela uporabnika (delež agencijskih delavcev, trajnost delovnega razmerja), če Direktiva zahteva presojo položaja istega delavca;

-ali uporaba agencijskega dela nasprotuje ciljem Direktive že zaradi tega, ker uporabnik na določenem delovnem mestu v daljšem obdobju zagotavlja znaten ali pretežen del potreb delovne sile z agencijskimi delavci, oziroma ali je za ugotovitev zlorabe potrebno ugotavljanje konkretnih okoliščin obida in začasnosti, zlasti z vidika položaja posameznega napotenega delavca;

-ali ugotovitev, da je bila uporaba agencijskega dela nezakonita iz razloga, ker ne gre za začasno delo delavca pri uporabniku, narekuje oziroma daje podlago za ugotovitev obstoja delovnega razmerja pri uporabniku, ali pa je za takšno posledico potrebna izrecna in jasna nacionalna sankcijska podlaga.

Predlog je utemeljen.

Po prvem odstavku 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.

Vrhovno sodišče je v skladu s to določbo revizijo dopustilo glede vprašanja, oblikovanega v izreku tega sklepa (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

Odločitev je sprejelo soglasno.