Jedro

Izvršilni postopek, ki se začne na podlagi predloga za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, in nadaljnji pravdni postopek se obravnavata celovito. Zato so vse vloge strank, vložene v fazi izvršilnega postopka, upoštevne tudi v nadaljnjem pravdnem postopku. Nesmiselno bi bilo zahtevati od tožene stranke, da po odstopu zadeve v odločanje pravdnemu sodišču, še enkrat navede nekaj, kar je navedla že v predhodnem izvršilnem postopku.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se tožbeni zahtevek zavrne, sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 186682/2013 z dne 2. 12. 2013 pa se razveljavi tudi v 1. in 3. odstavku izreka.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v roku 8 dni povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 409,36 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče odločilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 186682/2013 z dne 2. 12. 2013, v 1. in 3. odstavku izreka v veljavi (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da v roku 8 dni tožeči stranki plača njene nadaljnje pravdne stroške v znesku 136,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo je pravočasno vložila pritožbo tožena stranka. Uveljavljala je pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava (2. in 3. točka prvega odstavka 338. člena ZPP). Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Ker se tožbeni zahtevek tožeče stranke nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, obravnavani gospodarskopravni spor teče po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP). O pritožbi zoper sodbo je zato na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica. Sodba v sporu majhne vrednosti se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Zato pritožbenih trditev, ki se nanašajo na očitek zmotne ugotovitve dejanskega stanja, pritožbeno sodišče ni presojalo.

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta obe pravdni stranki vodili poslovne knjige za A. A. s.p. in sicer tožena stranka do 31. 5. 2013, tožeča stranka pa od 1. 6. 2013 dalje. Predmet zahtevka je plačilo storitve knjiženja dokumentov za A. A. s.p. za obdobje od 1. 1. 2013 do 31. 5. 2013. Ker je tožeča stranka v celoti izpolnila naročilo tožene stranke, tožena stranka pa napak ni uveljavljala, je njenemu zahtevku v celoti ugodilo na pravni podlagi podjemne pogodbe (619. do 648. člen OZ). Tožena stranka utemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava, ker je tožba nesklepčna.

7. Postopek v obravnavani zadevi se je začel s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine, na podlagi katerega je bil izdan sklep o izvršbi, ki je bil na ugovor tožene stranke razveljavljen in zadeva odstopljena v odločanje Okrožnemu sodišču v Ljubljani. Tožena stranka je v ugovoru zoper sklep o izvršbi navajala, da med njo in upnikom (tožečo stranko) ni poslovnega razmerja, zato lahko tožeča stranka storitve računovodenja, ki jih je izvedla za svojo stranko A. A. s. p., zaračuna le tej, ne pa toženi stranki, ki je za to isto stranko izvajala storitve računovodenja v obdobju do 1. 6. 2013. V svoji prvi pripravljalni vlogi, s katero je dopolnila tožbo, je tožeča stranka odgovorila na ugovorne navedbe tožene stranke in predložila dokaze v potrditev svojih navedb. Navedla je, da kljub prošnjam, od tožene stranke ni prejela dokumentacije potrebne za nadaljnje delo. Tožena stranka naj bi v dopisu tožeči stranki navedla, da naj le-ta za stranko A. A. s. p. sama (ponovno) opravi vse knjižbe za leto 2013. Tožeča stranka je nato v dopisu z dne 6. 9. 2013 opozorila toženo stranko, da ji bo stroške ponovnega knjiženja dokumentov za obdobje do 1. 6. 2013 zaračunala. Navedeno je tožeča stranka štela kot naročilo za izvedbo storitve, ki jo je izvedla „po navodilih ga. M. P.“ in za katero je nato toženi stranki izstavila vtoževani račun. Tožena stranka na prvo pripravljalno vlogo tožeče stranke ni odgovorila. Sodišče prve stopnje je zato štelo, da je priznala vse navedbe tožeče stranke v tej vlogi (drugi odstavek 214. člena ZPP).

8. Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje na podlagi trditev v odgovoru tožeče stranke (v dopolnitvi tožbe) na ugovorne trditve tožene stranke zmotno uporabilo materialno pravo. Izvršilni postopek, ki se začne na podlagi predloga za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, in nadaljnji pravdni postopek se obravnavata celovito. Zato so vse vloge strank vložene v fazi izvršilnega postopka upoštevne tudi v nadaljnjem pravdnem postopku. Nesmiselno bi bilo zahtevati od tožene stranke, da po odstopu zadeve v odločanje pravdnemu sodišče, še enkrat navede nekaj, kar je navedla že v predhodnem izvršilnem postopku. Tožena stranka je v ugovoru zoper sklep o izvršbi nedvomno jasno nasprotovala obstoju poslovnega razmerja s tožečo stranko in navedla, da bi morala tožeča stranka ponovno knjiženje dokumentov zaračunati svoji stranki A. A. s. p. Ker je tožena stranka v ugovoru zatrjevala negativno dejstvo, je bilo na tožeči stranki trditveno breme o obstoju poslovnega razmerja s toženo stranko, ki pa mu po oceni pritožbenega sodišča ni zadostila.

9. Pogodba je sklenjena takrat, ko ponudnik prejme od druge stranke (naslovnika) izjavo, da ponudbo sprejema (prvi odstavek 21. člena Obligacijskega zakonika – OZ). Ponudba je določeni osebi dan predlog za sklenitev pogodbe, ki vsebuje vse bistvene sestavine pogodbe, tako da bi se z njegovim sprejemom pogodba lahko sklenila (prvi odstavek 22. člena OZ). Podjemna pogodba je pogodba, s katero se podjemnik zavezuje opraviti posel, naročnik pa takšen posel plačati (619. člen OZ). Podjemna pogodba je torej vedno odplačna. Naročnik pa ni dolžan izplačati plačila, preden ne pregleda izvršenega dela in ga ne potrdi, razen če ni drugače dogovorjeno (tretji odstavek 642. člena OZ). Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da iz trditev tožeče stranke v dopolnitvi tožbe ne izhaja, kdaj naj bi tožeča stranka toženi stranki podala izjavo, da ji naroča sporno storitev za A. A. s. p., kot tudi ne, da ji bo tožena stranka za to plačala, kar so bistvene sestavine podjemne pogodbe (619. člen OZ). Glede na navedeno je iz trditev tožeče stranke sodišče prve stopnje izvedlo napačen zaključek, da sta pravdni stranki sklenili podjemno pogodbo in tožbenemu zahtevku za plačilo na tej podlagi ugodilo. Tudi iz odgovora na pritožbo izhaja zmotno stališče tožeče stranke, da se je že na podlagi izjave tožene stranke „da naj tožeča stranka sama opravi knjiženje dokumentacije“, vzpostavilo med pravdnima strankama pogodbeno razmerje s tem, da je tožeča stranka to izjavo sprejela in izvedla „naročilo“. Taka razlaga ne ustreza pravnemu pojmu soglasja volj za sklenitev podjemne pogodbe. Zato tožeča stranka ni upravičena do plačila po 642. členu OZ.

10. Pritožbeno sodišče je pritožbi ugodilo in ob pravilni uporabi materialnega prava izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo (358. člen ZPP).

11. V posledici spremembe sodbe je bilo treba odločiti še o stroških postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP). Ker tožeča stranka s tožbo ni uspela, do povrnitve stroškov ni upravičena. Tožena stranka pa je v postopku na prvi stopnji vložila le ugovor zoper sklep o izvršbi, vendar povrnitev stroškov vse do izdaje izpodbijane sodbe ni zahtevala, temveč je to storila šele v pritožbi, kar je na podlagi tretjega odstavka 163. člena ZPP prepozno. Nasprotno pa je v pritožbi pravočasno priglasila stroške pritožbenega postopka. Pritožbeno sodišče ji je v skladu z Odvetniško tarifo priznalo: nagrado za pritožbeni postopek v znesku 168,00 EUR (tarifna št. 3210), plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev v znesku 20,00 EUR (tarifna št. 6002) in 22 % DDV, ter sodno takso za pritožbo 180,00 EUR, skupaj 409,36 EUR. Te stroške je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila (II. točka izreka).