Jedro

Če sporni avtomobil, pred 25. junijem 1991 registriran v eni od bivših jugoslovanskih republik, ni bil registriran na ime osebe, ki bi bila na dan 25.6.1991 državljan Republike Slovenije (ni bil v lasti slovenskega državljana), tožnik kot kasnejši pridobitelj avtomobila ne izpolnjuje pogojev iz sklepa Vlade RS o blagu, ki se ne šteje za carinsko blago.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo, izdano med upravnim sporom zaradi molka organa druge stopnje, je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Carinarnice z dne 13.3.1995, s katero je organ prve stopnje zavrnil tožnikov zahtevek za oprostitev plačila carine in drugih uvoznih dajatev za osebni avtomobil Audi 80 z začasno registracijo, letnik 1982, 1588 ccm. V obrazložitvi izpodbijana odločba navaja, da je odločba organa prve stopnje izdana v ponovnem postopku potem, ko je poprej tožena stranka s svojo odločbo z dne 20.12.1994 odpravila sklep organa prve stopnje z dne 24.5.1994 (o zavrženju tožnikove vloge) in vrnila zadevo v ponovno odločanje o tožnikovem zahtevku o oprostitvi plačila uvoznih dajatev. Tožnik je tudi v pritožbi navajal, da je bila kupna pogodbo za sporno vozilo podpisana 4.8.1990, da je prošnjo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije vložil pred 25.6.1991, postopek za pridobitev državljanstva pa je trajal dalj časa. Gre za avtomobil star več kot 10 let, vreden največ 1000 DEM. Organ prve stopnje je v ponovnem postopku pridobil kopijo sodbe na podlagi pripoznave (o lastništvu abvtomobila), ki je postala pravnomočna 15.3.1994, ter kopijo odločbe Ministrstva za notranje zadeve RS z dne 2.4.1992, iz katere je razvidno, da je tožnik pridobil državljanstvo RS dne 2.4.1992. Po pridobitvi navedenih listin je organ prve stopnje v ponovljenem postopku zavrnil tožnikov zahtevek za oprostitev plačila uvoznih dajatev, po mnenju tožene stranke pravilno in na zakonu utemeljeno. Iz odločbe organa prve stopnje je razvidno, da je organ prve stopnje preizkusil možnosti za oprostitev plačila carine, ki jih predvideva carinski zakon, pa tudi sklep Vlade RS o blagu, ki se ne šteje za carinsko blago. Tožena stranka se strinja z obrazložitvijo odločbe organa prve stopnje, ko ta ugotavlja, da gre v obravnavanem primeru za tujega državljana, ki je v RS pridobil stalno prebivališče in kasneje tudi državljanstvo RS, ki pa s tem statusom ne more uveljavljati pravice do carinske oprostitve po določbah členov od 25 do 31 carinskega zakona (CZ, Uradni list SFRJ štev. 10/76, 36/79, 52/79, 12/82, 61/82, 7/84, 25/85, 38/86, 28/88, 40/89, 70/89 in 21/90) in da ne izpolnjuje pogojev iz prej navedenega sklepa Vlade RS z dne 20.10.1994, ker tožnik na dan 25.6.1991 še ni bil državljan RS. Sporni avtomobil na dan 25.6.1991 tudi ni bil registriran na njegovo ime. Pravno veljavno lastništvo nad spornim avtomobilom je tožnik pridobil šele s pripoznavno sodbo s 15.3.1994, državljanstvo je pridobil šele 2.4.1992, zato ob tem pripombe izražene v pritožbi, da je zaprosil za pridobitev državljanstva že pred 25.6.1991 in da je postal lastnik avtomobila že 4.8.1990, niso pomembne. Tožena stranka je tožnikovo pritožbo zavrnila na podlagi 240. člena zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP).

Tožnik je dne 6.1.1995 sprožil upravni spor zaradi molka tožene stranke, ker ta tudi po večkratnih urgencah ni odločila o njegovi pritožbi z dne 25.5.1994 zoper sklep organa prve stopnje z dne 24.5.1994 o zavrženju tožnikove vloge za oprostitev plačila carine za avtomobil Audi 80 letnik 1982, ki je bil dne 30.7.1990 uvozno ocarinjen pri organu prve stopnje na ime F.B. Ker ga ta zaradi hude invalidnosti (uvoznik je bil na zdravljenju), ni mogel uporabljati, ga je za njegove potrebe uporabljal tožnik. Uvoznik se je po zdravljenju vrnil, kmalu po uvoznem ocarinjenju pa je navedeni avtomobil s tujo registracijo kupil tožnik in ga s tako registracijo uporabljal, ker zaradi vojne ni mogel opraviti prepisa. Avtomobil je iz bivše jugoslovanske republike, ocarinjen je bil v ..., sodišče pa je s sodbo na podlagi pripoznave z dne 10.3.1994 ugotovilo, da je tožnik lastnik navedenega avtomobila. Tožnik je dne 18.5.1995 obvestil sodišče, da je tožena stranka med upravnim sporom izdala odločbo z dne 20.12.1994, s katero je bil odpravljen sklep organa prve stopnje in da je organ prve stopnje v ponovnem postopku izdal odločbo o zavrnitvi njegovega zahtevka, zoper katero se je pritožil ter da tožena stranka o pritožbi kljub urgenci še ni odločila, zaradi česar vztraja pri vloženi tožbi. Dne 21.6.1995 pa je tožnik obvestil sodišče, da je tožena stranka z izpodbijano odločbo z dne 13.6.1995 zavrnila njegovo pritožbo, na katero je razširil vloženo tožbo zaradi zavrnitve zahteve za oprostitev carine. S sodbo na podlagi pripoznave se le ugotavlja lastništvo spornega avtomobila, ki je bilo urejeno takoj po prodaji in predaji avtomobila (torej ne od izdaje sodbe), formalni prenos lastništva pa ni bil opravljen zaradi vojne. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe in odločitev o stvari.

Tožba ni utemeljena.

Tožnik smiselno uveljavlja zahtevo za oprostitev plačila uvoznih dajatev kot olajšavo v smislu prej navedenega sklepa Vlade RS o blagu, ki se ne šteje za carinsko blago (Uradni list RS št. 68/94 z dne 28.10.1994).

Po navedenem sklepu se ne štejejo za carinsko blago med drugim tudi motorna vozila, katerih lastniki so bili pred 25.junijem 1991 slovenski državljani in so bila registrirana v kateri od bivših jugoslovanskih republik, med drugim tudi ob pogoju, da je bila oseba, ki želi v Republiki Sloveniji registrirati tako vozilo, lastnik le tega in je imela vozilo registrirano na svoje ime pred 25.junijem 1991. Tožena stranka je po presoji sodišča pravilno ocenila, da glede na dejansko stanje niso podani pogoji za oprostitev carine niti po določbah členov od 25 do 31 CZ, na katere se tožnik niti ne sklicuje, niti po določbah prej navedenega sklepa Vlade RS. Tožena stranka je pravilno ugotovila, da sporni avtomobil, registriran v eni od bivših jugoslovanskih republik, pred 25.junijem 1991 ni bil registriran na osebo, ki bi bila pred 25. junijem 1991 državljan Republike Slovenije. Ker tožnik na dan 25.junija 1991 ni bil državljan Republike Slovenije, pomeni, da sporni avtomobil pred 25.6.1991 ni bil v lasti slovenskega državljana, pa tudi vozilo ni bilo registrirano na njegovo ime. Tožbeni navedbi, češ da tožnik zaradi vojne ni mogel opraviti prepisa, sodišče ni sledilo, saj pred 25.6.1991 na območju bivših jugoslovanskih republik ni bilo vojne in torej pred navedenim datumom ni bilo zatrjevanih ovir za registracijo spornega vozila, če naj bi tožnik razpolagal z listino sposobno za registracijo tudi za prenos lastništva. Sodišče se strinja tudi z ugotovitvijo in oceno tožene stranke, da tožnik na dan 25.6.1991 še ni bil državljan RS (tega dne je šele pričel veljati zakon o državljanstvu RS (Uradni list RS 1/91-I), zaradi česar tožnik tudi iz tega razloga ne izpolnjuje pogojev iz prej navedenega sklepa Vlade RS za oprostitev uvoznih dajatev.

Ker je po povedanem tožba neutemeljena, jo je sodišče zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih (ZUS), ki ga je enako kot določbe CZ, ZUP in ZUS na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS štev. 1/91-I in 45/1/94) smiselno uporabilo kot predpis Republike Slovenije.