Jedro

Ker je bil tožniku z izpodbijanim sklepom o določitvi plače za delovno mesto samostojnega referenta za varstvo pri delu) priznan najvišji količnik za VI. tarifno skupino, ki se po Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije vrednoti s količnikom od 2,65 do 3, ni podlage za določitev višjega količnika za to delovno mesto.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki je zahtevala, da sodišče razveljavi sklep o prvi razporeditvi z dne 12.6.1995 ter sklep komisije za varstvo pravic št. 269-13/95 z dne 10.6.1996, ter naloži toženi stranki, da je dolžna tožeči stranki za čas od 1.7.1995 dalje priznati, obračunati in izplačati funkcijski dodatek na plačo v višini 0,60 količnika ter razliko med količnikoma 4,20 in 4,00 z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 18. dne v mesecu za pretekli mesec. Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna povrniti toženi stranki stroške postopka v znesku 68.205,00 SIT v roku osmih dni.

Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov, tj. zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo v celoti razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Tožeča stranka je v pritožbi navedla, da bo obrazložitev pritožbe poslala naknadno, zaradi sodnih počitnic, vendar tega ni storila.

Pritožba ni utemeljena.

Ker tožeča stranka svoje pritožbe ni obrazložila, je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijano sodbo le v okviru preizkusa po uradni dolžnosti. Pazilo je na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. SFRJ št. 4/77, 57/89) ter na pravilno uporabo materialnega prava (2. odstavek 365. člena ZPP). Pri preizkusu sodbe je ugotovilo, da v postopku pred prvostopenjskim sodiščem ni bilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka iz 2. odstavka 354. člena ZPP.

Prvostopenjsko sodišče je v obravnavani zadevi pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in se opredelilo do vseh odločilnih dejstev. Sprejeta odločitev je materialnopravno pravilna in natančno, logično in prepričljivo obrazložena, zato se pritožbeno sodišče povsem strinja z razlogi izpodbijane sodbe, s katerimi je sodišče prve stopnje svojo odločitev utemeljilo. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na določbe Zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnostih (Ur.l. RS št. 18/94, 13/95) ter Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Ur.l. RS št. 15/94, 57/95, 19/96).

Pravilno je stališče, da se glede na določbe Pravilnika o sistemizaciji delovnih mest, po katerih se za delovno mesto samostojnega referenta za varstvo pri delu in higieno zahteva VI. stopnja strokovne izobrazbe (višja šola za zdravstvene delavce, za sanitarne tehnike in višja šola za varstvo pri delu), to delovno mesto lahko uvrsti le v VI. tarifno skupino, ki se vrednoti s količnikom od 2,65 do 3. Tožniku je bil z izpodbijanima sklepoma priznan najvišji količnik za VI. tarifno skupino, zato je prvostopenjsko sodišče utemeljeno zavrnilo vse njegove ugovore s tem v zvezi. Prav tako je sprejelo pravilno odločitev glede drugega spornega elementa za obračun tožnikove plače, to je glede dodatka za vodstvena dela, ki je bil tožniku priznan v višini 0,4 količnika.

Izvedeni dokazi potrjujejo ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnik pri določitvi funkcijskega dodatka ni bil prikrajšan, saj so bili upoštevani v kolektivni pogodbi določeni kriteriji glede števila podrejenih delavcev ter njihova izobrazbena struktura. Materialno pravo je bilo pravilno uporabljeno tudi pri presoji, ali so bile pri določitvi tožnikove plače pravilno upoštevane določbe Pravilnika o napredovanju zaposlenih v zdravstvu (Ur.l. RS št. 41/94), pravilno pa je tudi stališče, da je delodajalcu prepuščena izbira tistih delavcev, ki si zaslužijo izjemno napredovanje po določilih navedenega pravilnika. Pritožbeno sodišče tudi nima pomislekov glede zaključka prvostopenjskega sodišča, da izpodbijana sklepa o prvi razporeditvi nista v nikakršni zvezi s sindikalno dejavnostjo tožnika. Prav tako pa je potrebno pritrditi ugotovitvi, da tožnik vrednotenju delovnega mesta ni bil prikrajšan ali postavljen v slabši položaj, čeprav je v spornem obdobju užival imuniteto sindikalnega zaupnika.

Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče na podlagi 368. člena ZPP-77 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožbeno sodišče je na podlagi 1. odstavka 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 26/99) uporabilo določbe ZPP-77, ki se je pred uveljavitvijo novega ZPP-99 smiselno uporabljal kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 1/91-I in 45/I/94).