Jedro

Čeprav je pri tožniku, tujcu, ki pri tožencu ni vključen v obvezno zavarovanje, podana I. kategorija invalidnosti, nima pravice do invalidske pokojnine oziroma njenega sorazmernega dela, ker skupaj s slovensko in bosansko pokojninsko dobo (14 let in 29 dni) ne izpolnjuje pogoja gostote dobe (dopolniti bi moral 17,67 let pokojninske dobe).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 28. 9. 2012 in št. ... z dne 24. 8. 2012 ter da se mu prizna pravica do sorazmernega dela invalidske pokojnine.

Zoper sodbo se pravočasno pritožuje tožnik. V pritožbi navaja, da bi mu bilo potrebno, ker je star 63 let, ne glede na stopnjo invalidnosti, priznati pravico do invalidske pokojnine. V ostalih deželah EU po dopolnjeni starosti 65 let dobi zavarovanec pokojnino vedno izplačano.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v obsegu, kakor je določeno v 2. odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

Sodišče je v skladu s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl.), preizkusilo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke z dne 28. 9. 2012, s katero je bila zavrnjena pritožba tožnika zoper odločbo Območne enote ... z dne 24. 8. 2012. S slednjo se je tožnik razvrstil v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od 17. 2. 2011 dalje in je bilo odločeno, da nima pravic iz invalidskega zavarovanja.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo naslednjo dejansko stanje. Tožnik je dopolnil v Sloveniji, v času od 8. 6. 1978 do 10. 6. 1992, 14 let in 3 dni pokojninske dobe, po podatkih bosansko hercegovskega nosilca socialnega zavarovanja je v obdobju od 22. 10. 1977 do 17. 11. 1977 dopolnil 26 dni zavarovanja. Slovenska in bosansko hercegovska pokojninska doba znašata skupaj 14 let in 29 dni. Pri tožniku je bilo na invalidski komisiji 15. 5. 2012 podano izvedensko mnenje, da je tožnik od 17. 2. 2011 dalje invalid I. kategorije invalidnosti. Tožnik je do dneva nastanka invalidnosti 17. 2. 2011 dopolnil 73 let starosti. Delovna leta znašajo 53 let, 1/3 delovnih let znaša 17,67. Navedeno dejansko stanje pritožnik niti ne izpodbija. Navaja le, da bi mu moralo pri 63 oziroma pri 65 letih biti zagotovljeno plačilo pokojnine.

Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo ko je štelo, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za pridobitve pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine, niti do druge pokojnine. Pravni temelj za priznanje pravice do invalidske pokojnine je določba 67. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1; Ur. l. RS, št. 106/99 s sprem.), ki pogojuje priznanje pravice do invalidske pokojnine z nastankom invalidnosti I. kategorije ali nastanka invalidnosti II. kategorije, in ne zmožnosti za drugo ustrezno delo brez poklicne rehabilitacije, le-ta pa ni zagotovljena, ker je zavarovanec star nad 50 let, ali invalidnost II. ali III. kategorije, ko zavarovancu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev oziroma prerazporeditev, ker je dopolnil 63 let starosti (moški) oziroma 61 let starosti (ženska). Drugi pravni temelj, ki ga je potrebno izpolniti pa je določba 68. člena ZPIZ-1, ki govori o minimalni pokojninski dobi, ki jo zavarovanec mora doseči do nastanka invalidnosti in ki predstavlja 1/3 razdobja od dopolnjenega 20 leta starosti zavarovanca do nastanka invalidnosti. Za priznanje pravice do invalidske pokojnine morata biti izpolnjena oba pogoja opredeljena tako v 67. kakor v 68. členu ZPIZ-1 skupaj. Tožnik je do nastanka invalidnosti dopolnil 73 let starosti in ima 14 let in 29 dni skupne pokojninske dobe. Tožnikova delovna leta znašajo 53 let, 1/3 delovnih let pa je 17 let in 0,8 mesecev. Glede na dopolnjeno pokojninsko dobo tožnik ne izpolnjuje pogoja za priznanje pravice do invalidske pokojnine iz navedenega člena zakona. Tožnik tudi ne izpolnjuje pogoja do starostne pokojnine, saj v skladu s 36. členu ZPIZ-1 pridobi zavarovanec pravico do starostne pokojnine pri starosti 58 let, če je dopolnil 40 let pokojninske dobe (moški) oziroma 38 let pokojninske dobe (ženska) oziroma pri starosti 63 let (moški) oziroma 61 let (ženska), če je dopolnil 20 let pokojninske dobe. Zavarovanec pridobi pravico do starostne pokojnine pri starosti 65 let (moški) oziroma 63 let (ženska) če je dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe. Tožnik ni dopolnil 15 let zavarovalne dobe, zato tudi ne pridobi pravice do starostne pokojnine.

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika v skladu s 353. členom ZPP zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.