Jedro

Z dnem vložitve pritožbe zoper sodbo istočasno nastane za pritožnika taksna obveznost za navedeno vlogo. Kasnejši umik pritožbe na taksno obeznost ne vpliva.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi odločba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo odmerilo tožniku plačilo sodne takse za vloženo pritožbo z dne 21.4.2000 v znesku 600.000,00 SIT. Tožnik se je pritožil zoper odločbo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava po določbi 3. točke, 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. št. 29/99) v zvezi z določbo 366. člena ZPP. Navaja, da je dne 21.4.2000 vložil pritožbo zoper prvostopenjsko sodbo. V tej zvezi mu sodišče prve stopnje ni naložilo nikakršne obveznosti plačila sodne takse. Ker je dne 25.5.2000 umaknil pritožbo še preden je zadevo obravnavalo pritožbeno sodišče, obveznost plačila takse za pritožbo ni mogla nastati. Tako je očitno smatralo tudi sodišče prve stopnje, saj mu zahteve za plačilo takse tako ob vložitvi kot nadalje ob umiku pritožbe ni podalo. Taksno obveznost mu je odmerilo šele z odločbo z dne 21.3.2002, kar je v nasprotju z zakonom. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano odločbo razveljavi in ugotovi, da za njega ni nastala obveznost plačila takse za pritožbo. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano odločbo v mejah pritožbenega razloga in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka ter zmotno uporabo materialnega prava (2. odstavek 350. člena ZPP). Po takšnem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijano odločbo v skladu z določbo 27. člena Zakona o sodnih taksah (ZST Ur. l. RS št. 1/90 - 93/01). Tožnik je v zadevi vložil pritožbo zoper sodbo dne 21.4.2000, ki jo je v nadaljevanju dne 25.5.2000 umaknil. Po določbi 1. točke 2. odstavka 4. člena ZST je potrebno za vlogo plačati takso takrat, ko se vloga izroči sodišču. Ker je tožnik vložil pritožbo zoper sodbo dne 21.4.2000, je za njega nastala taksna obveznost za navedeno vlogo s tem datumom, ne glede na dejstvo, da do trenutka umika pritožbe oz. še nadalje, ko je pritožbeno sodišče odločilo v pritožbenem postopku, ni razpolagal z ustreznim nalogom za plačilo takse. Odločilno je, da je nastala navedena taksna obveznost z vložitvijo pritožbe, pri čemer kasnejši umik pritožbe na to nima nobenega vpliva. Pritožbeno sodišče je po takšnem preizkusu izpodbijane odločbe ugotovilo, da pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan. Tudi ni ugotovilo ostalih kršitev, na katere je moralo paziti po uradni dolžnosti. Zato je zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in v celoti potrdilo odločbo o odmeri sodne takse (2. točka 365. člena ZPP).