Jedro

Iz zapisnika o naroku za izrek kazenske sankcije z dne 15. 6. 2015 je razvidno, da se je narok tega dne zaključil ob 15.10 uri in je bilo določeno, da bo razglasitev sodbe naslednjega dne, to je 16. 6. 2015 od 8.30 uri. Iz istega zapisnika je razvidno tudi, da se je narok dne 16. 6. 2015, na katerem je bila, v navzočnosti tožnika in druge odvetnice, sprejeta in razglašena sodba, pričel ob 8.30 uri in končal ob 8. 35 uri, kot to pravilno zatrjuje tožnik v tožbi. Po presoji sodišča je zato tožena tožena stranka nepravilno postopala, ko tožniku ni priznala nagrade in kilometrine za narok dne 16. 6. 2015.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, izpodbijani sklep Organa za BPP Okrožnega sodišča v Krškem št. Bpp 132/2015-8 z dne 22.6.2015 se odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške upravnega spora v znesku 285,00 EUR, povečane za 22 % DDV, v roku 15 dni, do tedaj brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka tožniku priznala nagrado in stroške zastopanja v višini 593,60 EUR, v presežku pa je tožnikov predlog zavrnila. V obrazložitvi navaja, da je bil tožnik z odločbo Bpp 132/2015 z dne 3. 4. 2015 določen za izvajanje pravne pomoči upravičencu za zastopanje na prvi stopnji v zadevi Okrožnega sodišča v Celju št. I K 53362/2012. Dne 18. 6. 2015 je tožnik pravočasno priglasil stroške za dejanja pravne pomoči, ki jih je opravil za upravičenca, po postavkah, ki jih tudi navaja. Ugotavlja, da je tožnikov predlog za odmero nagrade delno utemeljen. Razdalja med Brežicami in Celjem je 72 kilometrov v eno smer (spletna stran AMZS), kar se upošteva pri odmeri kilometrine. Iz dokazila o naroku dne 26. 5. 2015 (pravilno: dne 15. 6. 2015) izhaja, da je bila na tem naroku prosilcu tudi izrečena kazen. Naroka dne 16. 6. 2015 pa ni bilo, zato za ta dan tožniku ni bilo priznati nagrade. Za ostala opravljena (navedena) dejanja pa se tožniku nagrada prizna.

2. Tožnik v tožbi izpodbija odločitev v delu, v katerem mu je bilo zavrnjeno priznanje nagrade za narok dne 16. 6. 2015 in kilometrina za ta narok. Navaja, da je bil dne 15. 6. 2015 ob 14.30 uri narok za izrek kazenske sankcije. Na tem naroku so bili zaslišani obdolženci in so bile podane zaključne besede. Ob 15.10 uri se je narok zaključil, sodnik pa je določil, da bo razglasitev sodbe dne 16. 6. 2015 ob 8.30 uri, kar je dejansko tudi bilo storjeno. To je razvidno iz zadnje, 6. strani zapisnika, kjer je bilo zapisano, da je bila sodba javno razglašena v navzočnosti zagovornikov, A.A. in B.B. Zapisnik je res nerodno zapisan, saj ne piše izrecno, da se je narok za razglasitev sodbe pričel dne 16. 6. 2015 ob 8.30 uri v prisotnosti le-teh, vendar pa je na koncu zapisnika jasno navedeno, kdo je bil prisoten in kdaj se je narok končal (ob 8.35 uri). Tožnik je nesporno pristopil na narok dne 16. 6. 2015 in je do tja in nazaj prišel z osebnim vozilom, zaradi česar je upravičen tako nagrade za narok kot tudi za povračilo kilometrine na relaciji Krško-Celje in nazaj. Tožena stranka mu je tako neupravičeno odklonila plačilo nagrade za narok z dne 16. 6. 2015 po tarifni št. 4322 v znesku 140,00 EUR in kilometrino za 72 kilometrov x 2, torej 144 kilometrov (pomnoženo z zneskom 0,37 EUR/km) in na vse skupaj še 22 % DDV, tako da mu je priznala in odmerila 235,80 EUR premalo. Sodišču predlaga, da sklep tožene stranke z dne 22. 6. 2015 v 2. točki spremeni tako, da se mu poleg že priznane nagrade in priznanih stroškov prizna še 235, 80 EUR oziroma podrejeno, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne toženi stranki v ponovno odločanje. Hkrati zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

3. Tožena stranka je sodišču posredovala predmetni upravni spis, medtem ko odgovora na tožbo ni podala.

4. Tožba je utemeljena.

5. Po šestem odstavku 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) je odvetnik za pravno pomoč po tem zakonu upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški oziroma notarski tarifi in v obsegu dodeljene brezplačne pravne pomoči. Po določbi drugega odstavka 11. člena ZBPP dodeljena brezplačna pravna pomoč zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči še niso bila opravljena. Po prvem in tretjem odstavku 40. člena ZBPP pa je izvajalec brezplačne pravne pomoči dolžan pristojni strokovni službi za BPP predložiti izpolnjeno napotnico v 15 dneh po opravljeni storitvi in ji zaradi obračuna porabljenih stroškov priložiti stroškovnik za opravljena dejanja pravne pomoči v izvirniku.

6. V obravnavani zadevi, v kateri je med strankama sporno, ali tožniku pripada nagrada in povračilo stroškov-kilometrina za narok, na katerem je bila razglašena sodba, je tožena stranka zavzela stališče, da nagrada in povračilo stroškov za ta narok tožniku ne pripada, ker naroka dne 16. 6. 2015 ni bilo. Po presoji sodišča takšno stališče tožene stranke ni pravilno.

7. Iz listin v upravnem spisu in sicer iz zapisnika o naroku za izrek kazenske sankcije z dne 15. 6. 2015 je razvidno, da se je narok tega dne zaključil ob 15.10 uri in je bilo določeno, da bo razglasitev sodbe naslednjega dne, to je 16. 6. 2015 od 8.30 uri. Iz istega zapisnika je razvidno tudi, da se je narok dne 16. 6. 2015, na katerem je bila, v navzočnosti tožnika in druge odvetnice, sprejeta in razglašena sodba, pričel ob 8.30 uri in končal ob 8. 35 uri, kot to pravilno zatrjuje tožnik v tožbi. Po presoji sodišča je zato tožena tožena stranka nepravilno postopala, ko tožniku ni priznala nagrade in kilometrine za narok dne 16. 6. 2015. Tožnik torej utemeljeno zahteva plačilo nagrade za narok za razglasitev sodbe dne 16. 6. 2015 po tarifni št. 4322 in kilometrino za ta narok po tar. št. 6003 ZOdvT, povečano za 22% DDV.

8. Glede na navedeno je bilo dejansko stanje v obravnavani zadevi zmotno ugotovljeno, zmotno pa je bilo uporabljeno tudi materialno pravo, zato je sodišče na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) moralo tožbi ugoditi, izpodbijani akt odpraviti in zadevo vrniti toženi stranki v ponoven postopek.

9. Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo, tožnik pa je zahteval tudi povrnitev stroškov postopka, je sodišče prisodilo tudi, da mu mora tožena stranka, v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, povrniti stroške postopka. V skladu z navedeno določbo se tožniku v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov, skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu (Pravilnik). Na podlagi drugega odstavka 3. člena Pravilnika je sodišče prisodilo ustrezen pavšalni znesek. Zadeva je bila rešena na seji in je tožnika v postopku zastopal pooblaščenec, ki je zavezanec za DDV.