Jedro

Bistvene so ugotovitve sodišča prve stopnje, da znaša povprečni mesečni dohodek drugotoženca in njegove zakonske partnerice 3.410,00 EUR oziroma samo drugotoženca 1.705,00 EUR, kar je več kot je pogoj za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Drugotoženec sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog drugotoženca za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo zoper sklep in sodbo z dne 8. 3. 2021 (I. točka izreka). Ugodilo je predlogu drugotoženca za odlog plačila sodne takse za obdobje 10 mesecev (II. točka izreka). Razveljavilo je plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbo z dne 14. 7. 2021 (III. točka izreka).

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo drugotoženec po pooblaščeni odvetniški pisarni iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. V pritožbi navaja, da bi moralo sodišče šteti soprogo drugotoženca za osebo, ki ni v življenjski skupnosti z drugotožencem in da dejansko ni več povezan z družinskimi člani zaradi prestajanja zaporne kazni. Prav tako sta drugotoženec in soproga zakonca zgolj še formalno tako, da ob smiselni uporabi 3. točki 11. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju: ZUPJS) soproge ne smelo šteti med osebe, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja. Drugotoženec in soproga dejansko ne živita skupaj in med njima ne obstaja skupno gospodinjstvo, ne ekonomska skupnost oziroma soodvisnost, kljub temu, da sta formalno zakonca.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V dejanskih okoliščinah, kot so predmet izpodbijanega sklepa, drugotoženec neutemeljeno očita sodišču prve stopnje protiustavno presojo, da krši načelo enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave RS, enako varstvo pravic po 22. členu Ustave RS, pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS in do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS. Prav tako neutemeljeno navaja, da različna sodišča neutemeljeno različno presojajo njegov materialnopravni položaj in izkazanost pogoja za oprostitev plačila sodne takse, da je izpodbijana odločitev diametralno nasprotna odločitvi Okrožnega sodišča v Ljubljani V Pg 522/2011 z dne 23. 4. 2018, da je to v celoti oprostilo drugotoženca plačila sodne takse za revizijo, da predloga temeljita na identičnem dejanskem stanju, da prihaja do neenotnosti uporabe sodne prakse v škodo drugotoženca, do evidentne kršitve z Ustavo RS zagotovljene enakosti pred zakonom 14. členu in enakega varstva pravic po 22. členu Ustave RS. Zadeva Okrožnega sodišča v Ljubljani (priloga B 148) ni bila sprejeta v primerljivih dejanskih okoliščinah, saj je kot bistven razlog za oprostitev drugotoženca plačila sodne takse za revizijo upoštevalo tudi obveznost plačila sodne takse za pritožbo zoper sklep in vmesno sodbo v višini 91.335,00 EUR, ki je ni mogel izpolniti. V izpodbijanem sklepu se presoja plačilo sodne takse 6.525,00 EUR.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo premoženjsko stanje drugotoženca in njegove zakonske partnerice. Drugotoženec je od 17. 10. 2014 na prestajanju zaporne kazni 9 let in pet mesecev, ni zaposlen, nima prejemkov niti premoženja, razen osebnega vozila, ki je odjavljen iz prometa, plačevati mora 200,00 EUR preživnine za mladoletnega sina, ki mu ni zaupan v vzgojo in varstvo (9. in 10. točka obrazložitve sklepa). Njegova zakonska partnerica prejema neto mesečno plačo 3.330,00 EUR, prejela je regres za letni dopust 440,00 EUR in dividendo 543,75 EUR, na računu je 22. 10. 2021 imela denarna sredstva 3.355,52 EUR, na podlagi pogodbe o leasingu je uporabnica osebnega vozila Mercedes Benz, je lastnica večih nepremičnin, pri čemer je delež ½ polovice obremenjen z zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve, je lastnica 150 vrednostnih papirjev A., ki so po podatkih tečajnice Ljubljanske borze d.d. vredni 17.025,00 EUR (11. točka obrazložitve sklepa). Teh dejanskih ugotovitev drugotoženec ne izpodbija.

6. Bistvene so še nadaljnje ugotovitve sodišča prve stopnje, da znaša povprečni mesečni dohodek drugotoženca in njegove zakonske partnerice 3.410,00 EUR oziroma samo drugotoženca 1.705,00 EUR, kar je več kot je pogoj za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč (13. točka obrazložitve sklepa). Tudi teh ugotovitev drugotoženec ne izpodbija. Neutemeljeno očita sodišču prve stopnje zmotno uporabo materialnega prava in navaja, da bi moralo njegovo soprogo šteti kot osebo, ki ni v življenjski skupnosti z njim, da dejansko ni več povezan z družinskimi člani zaradi prestajanja zaporne kazni, da sta zakonca zgolj še formalno, da soproge ne bi smelo šteti med osebe, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja, da s soprogo dejansko ne živita skupaj in med njima ne obstaja skupno gospodinjstvo, ne ekonomska skupnost oziroma soodvisnost, kljub temu, da sta formalno zakonca. Sodišče druge stopnje je že v prejšnjem sklepu III Cpg 175/2018 z dne 21. 11. 2018, ko je odločalo o pritožbi drugotoženca zoper sklep o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo zoper sklep in vmesno sodbo z dne 17. 4. 2014, pojasnilo, da ni dokazal, da tudi v času prestajanja zaporne kazni ne bi imel stikov z družino, da se po prestani celotni zaporni kazni ali že prej v primeru pogojnega odpusta ne bo vrnil k družini, k zakonski partnerki in da ni več dejansko povezan z družino, da se je življenjska skupnost prilagodila spremenjenim okoliščinam (5. točka obrazložitve sklepa III Cpg 175/2018).

7. Drugi toženec ni dokazal prvega pogoja po 3. točki 11. člena ZUPJS, zato se sodišče druge stopnje ni ukvarjalo z očitkom protiustavnosti drugega pogoja po isti določbi (začet postopek za razvezo zakonske zveze) in ni sledilo predlogu drugotoženca, da pred vsebinskim odločanjem prekine pritožbeni postopek in z zahtevo začne postopek za oceno ustavnosti Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1) ter ZUPJS. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo drugotoženčevo zakonsko partnerko kot osebo, ki se upošteva poleg vlagatelja pri ugotavljanju materialnega položaja. Pravilno ni ugodilo predlogu drugotoženca za oprostitev plačila sodnih taks in je odločilo o odlogu plačila.

8. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Zato je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

9. Rok za plačilo takse začne teči naslednji dan po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje (tretji odstavek 14.a člena ZST-1).

10. Drugi toženec sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker v njem ni uspel (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).