Jedro

Če storilec v pritožbi uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stnaja na podlagi novih dejstev in dokazov, mora za verjetno izkazati, da teh dejstev brez svoje krivde ni mogel navajati v postopku na prvi stopnji, pri tem pa mora navesti dokaze, da storilec k pritožbi ni priložil nobenih dokazil o zatrjevani hospitalizaciji v PB Vojnik v času od 23. 1. 2020 do 28. 2. 2020, zaradi česar takim pritožbenim navedbam ni mogoče slediti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrglo storilčev predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist, ki mu je bila izrečena s plačilnim nalogom Policijske postaje Celje z dne 20. 1. 2020, ter mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2. Zoper tak sklep se pritožuje storilec, ki smiselno uveljavlja pritožbeni razlog nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (3. točka 154. člena Zakona o prekrških – ZP-1). V pritožbi namreč navaja, da je v obdobju od nastopa pravnomočnosti do nastopa izvršljivosti bil na psihiatričnem oddelku Psihiatrične bolnišnice ..., ker ima bipolarno motnjo že 20 let, da je bil hospitaliziran je bil od 23. 1. 2020 do 28. 2. 2020 in da se prekrška, ki naj bi ga storil, zaradi bolezni ne spominja. Dne 23. 7. 2020 je prejel sklep o davčni izvršbi, pred tem pa ni prejel nobenega sklepa za plačilo. Kazni zaradi finančne stiske ne more plačati, ker njegova invalidska pokojnina znaša samo 400,00 EUR. To kazen bi rad odslužil z družbeno koristnim delom. Prosi tudi za oprostitev sodne takse zaradi finančne stiske.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu s prvim odstavkom 19.a člena ZP-1 se lahko predlog za nadomestitev plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist vloži najpozneje do poteka roka za plačilo globe. Drugi odstavek 202.c člena ZP-1 pa določa, da sodišče prepozen ali nedovoljen predlog zavrže s sklepom.

5. Prvostopenjsko sodišče je v predmetni zadevi ugotovilo, da je plačilni nalog, s katerim je bila storilcu bila izrečena globa, za katero prosi, da se mu jo nadomesti z delom v splošno korist, postal pravnomočen 29. 1. 2020 in izvršljiv 27. 2. 2020, kar pomeni, da bi storilec moral predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist vložiti najkasneje 26. 2. 2020, ko je potekel rok za plačilo globe. Ker je storilec predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist vložil 29. 7. 2020, je prvostopenjsko sodišče njegov predlog utemeljeno in zakonito zavrglo kot prepozen.

6. Storilec v pritožbenih navedbah kot razlog za prepozno vložitev predloga za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist navaja hospitalizacijo v Psihiatrični bolnišnici..., ki naj bi trajala od 23. 1. 2020 do 28. 2. 2020. S takimi navedbami storilec uveljavlja pritožbeni razlog nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki ga utemeljuje z navajanjem novih dejstev, ki jih v predlogu za nadomestitev plačila globe ni podal. Če storilec v pritožbi uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja na podlagi novih dejstev in dokazov, mora za verjetno izkazati, da teh dejstev brez svoje krivde ni mogel navajati v postopku na prvi stopnji, pri tem pa mora ob sklicevanju na nova dejstva navesti dokaze, s katerimi naj bi se ta dejstva dokazovala, ko se sklicuje na nove dokaze, pa mora navesti dejstva, ki jih s temi dokazi želi dokazati (tretji odstavek 157. člena ZP-1). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da storilec k pritožbi ni priložil nobenih dokazil o zatrjevani hospitalizaciji v PB ... v času od 23. 1. 2020 do 28. 2. 2020, zaradi česar takim pritožbenim navedbami ni mogoče slediti.

7. Neutemeljene pa so tudi pritožbene navedbe, da pred vročitvijo sklepa o davčni izvršbi z dne 23. 7. 2020 storilec ni prejel nobenega sklepa za plačilo. Kot je razvidno iz spisovnega gradiva je bil storilcu plačilni nalog z dne 20. 1. 2020 vročen na kraju storitve prekrška, na hrbtni strani prvega lista tega plačilnega naloga pa je bil storilec poučen o roku za plačilo globe ter možnosti za vložitev predloga za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist. Tako je pravilna ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je storilčev predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist prepozen in odločitev o zavrženju takega predloga pravilna in zakonita. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da izrečene globe zaradi finančne stiske ne more plačati, ker njegova invalidska pokojnina znaša samo 400,00 EUR, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da se te navedbe nanašajo na vprašanje utemeljenosti predloga za nadomestitev globe z delom v splošno korist, v kar pa se pritožbeno sodišče ne more spuščati, saj po pravilnih ugotovitvah prvostopenjskega sodišča za vsebinsko obravnavanje in presojo utemeljenosti storilčevega predloga niso izpolnjene procesne predpostavke.

8. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

9. Ker storilec s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka - sodno takso v višini 20,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja. Pritožbeno sodišče tako ni sledilo pritožbenemu predlogu za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo oz. za izdani sklep sodišča prve stopnje, saj storilec sodišču ni predložil nobenih dokazil o svojem premoženjskem stanju. Storilca pa še vedno lahko oprosti plačila stroškov postopka prvostopenjsko sodišče, če bo storilec zaprosil za oprostitev plačila sodne takse v roku za njeno plačilo in predložil potrebna dokazila.