Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ob upoštevanju pravnomočne odločitve, da bo o zadevi odločalo Okrožno sodišče v Ljubljani, in dejstvu, da je spis že prispel na pristojno sodišče, pred katerim naj bi tekel pravdni postopek, je bila pravilna odločitev sodišča prve stopnje v plačilnem nalogu z dne 26. 11. 2014, s katerim je bil pritožnik na podlagi tar. št. 1111 ZST-1 pozvan na plačilo premalo plačane sodne takse v znesku 9.451,00 EUR. Pritožbeno stališče, da bi sodišče lahko terjalo sodno takso za pravdni postopek šele potem, ko bi odločilo, da je pristojno za odločanje o glavni stvari, nima podlage v določilu 2. točke 2. odstavka 5. člena ZST-1.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.
Tožeča stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka sama.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor tožeče stranke zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse pod opr. št. IX Pg 4455/2014 z dne 26. 11. 2014. Odločitev sodišča s pritožbo po odvetniku izpodbija tožeča stranka, ki v obrazložitvi pritožbe izpostavlja kot sporno vprašanje ali je tožeča stranka dolžna zato, da bo pravdno sodišče odločilo o ugovoru pristojnosti plačati tudi sodno takso za redni postopek ali pa za odločanje o ugovoru zadošča sodna taksa, ki jo je tožnik plačal za predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Glede na to, da je bil v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine že podan ugovor pristojnosti, je kršeno načelo enakosti v smislu določila 14. člena Ustave Republike Slovenije. Sodišče bi sodno takso za redni postopek lahko odmerilo šele, ko bi bilo pravnomočno odločeno, da je pristojno za odločanje o glavni stvari. Sodišče v pravdnem postopku ni pojasnilo zakaj je odločitev sodišča v izvršilnem postopku napačna in s tem pritožniku kršilo pravico do poštenega postopka v smislu določila 22. člena Ustave Republike Slovenije.
Pritožba ni utemeljena.
Skladno z določilom 8. člena Zakona o sodnih taksah je plačilo sodne takse procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja sodišča. Takse se plačujejo tako v pravdnem kot izvršilnem postopku (2. člen ZST-1). Tako je potrebno plačati takrat, ko taksna obveznost nastane (prvi odstavek 5. člena ZST-1). Taksna obveznost za pravdni postopek, če je pred njim tekel postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, takrat ko prispe spis k pristojnemu sodišču pred katerim bo tekel pravdni postopek (2. točka drugega odstavka 5. člena ZST-1).
Pritožba nekritično prezre, da je o odločitvi sodišča v izvršilnem postopku, da bo o zahtevkih in stroških postopka odločeno v pravdnem postopku, pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, že odločilo tudi višje sodišče v sklepu pod opr. št. III Ip 3562/2014 z dne 23. 10. 2014 in odločitev Okrajnega sodišča Centralni oddelek za verodostojno listino v sklepu pod opr. št. VL 51336/2014 z dne 14. 5. 2014 potrdilo in pritožbo upnika (sedaj tožeče stranke) kot neutemeljeno zavrnilo. Zaključek sodišča prve stopnje da je bilo o pristojnosti sodišča že pravnomočno odločeno, je tako pravilen in zakonit. Sodišče prve stopnje niti pritožbeno sodišče nimata pooblastila, da bi posegala v pravnomočne sodne odločbe. Ob upoštevanju pravnomočne odločitve, da bo o zadevi odločalo Okrožno sodišče v Ljubljani in dejstvu, da je spis že prispel na pristojno sodišče, pred katerim naj bi tekel pravdni postopek, je bila pravilna odločitev sodišča prve stopnje v plačilnem nalogu z dne 26. 11. 2014, s katerim je bil pritožnik na podlagi tar. št. 1111 ZST-1 pozvan na plačilo premalo plačane sodne takse v znesku 9.451,00 EUR. Pritožbeno stališče, da bi sodišče lahko terjalo sodno takso za pravdni postopek šele potem, ko bi odločilo, da je pristojno za odločanje o glavni stvari, nima podlage v določilu 2. točke drugega odstavka 5. člena ZST-1. Tožeča stranka je sprejela odločitev, da bo glede sporne terjatve vložila predlog za izvršbo pred rednim sodiščem in tako sprejela tudi stroške, ki so s takšnim postopkom povezani. Ko je dolžnik vložil obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, je imelo izvršilno sodišče na podlagi določila 62. člena ZIZ samo eno možnost in sicer razveljaviti sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba in odločiti, da naj se postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
Pritožba se pavšalno sklicuje na kršitev ustavne pravice do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave, ob tem pa ne navede niti enega primera, v katerem bi sodišče enako situacijo kot je pritožnikova, obravnavalo drugače, zato pritožba ni utemeljena.
Ker pritožbene navedbe niso utemeljene in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo tistih absolutno bistvenih kršitev postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).