Jedro

Pravilnost strankinih trditev, ki se nanašajo na strokovno vprašanje, za katera sodišče samo nima potrebnega strokovnega znanja, mora preverjati s pomočjo sodnega izvedenca, ki ga v postopku določi samo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog predlagateljice za delni odvzem poslovne sposobnosti nasprotni udeleženki.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo predlagateljica. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, naj ji višje sodišče ugodi, sklep spremeni (prav: razveljavi) in vrne prvemu sodišču v novo sojenje z napotki za postavitev novega izvedenca – kliničnega psihologa. Ker sodišče ni ugodilo njenemu predlogu za postavitev novega izvedenca, je dejansko stanje zmotno ugotovljeno. Izvedenec dr. K. pri sebi ni imel kompletne dokumentacije, zlasti dokumentacije U. Prebral in oprl se je na izvedeniško mnenje koncesionarja psihologa dr. Ž., kar je za predlagateljico nesprejemljivo.

3. Nasprotna udeleženka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Obravnavani postopek za odvzem poslovne sposobnosti nasprotni udeleženki je podala predlagateljica, ki je njena hči. Navajala je, da obstaja bojazen, da bo mati odtujila svoje premoženje, da jo zaradi finančnega okoriščenja zlorablja vnuk (predlagateljičin sin), ki jo je odpeljal od doma. Po njenih navedbah je kot epileptični, sladkorni in srčni bolnik, ki okreva tudi po možganski kapi, potrebna intenzivne oskrbe in zdravil, predpisanih na Psihiatrični kliniki. Nasprotna udeleženka je predlogu nasprotovala, češ da ni zakonskih razlogov in drugih vzrokov, ki bi vplivali na njeno psihofizično stanje, zaradi česar naj ne bi bila sposobna skrbeti zase.

6. Po 44. členu Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP) sodišče v postopku za odvzem poslovne sposobnosti odloča o delnem ali popolnem odvzemu poslovne sposobnosti osebam, ki zaradi duševne bolezni, duševne zaostalosti, odvisnosti od alkohola ali mamil, ali iz drugega vzroka, ki vpliva na psihofizično stanje, niso sposobne skrbeti same zase, za svoje pravice in koristi. Če so pogoji za odvzem poslovne sposobnosti izpolnjeni, sodišče glede na stopnjo ugotovljene sposobnosti odvzame osebi poslovno sposobnost delno ali popolno.

7. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema celovito dokazno oceno sodišča prve stopnje, natančno utemeljeno v razlogih sklepa, ter njegovo ugotovitev, da v obravnavanem primeru niso podani razlogi za odvzem poslovne sposobnosti. Raziskovalo je tako predlagateljičine trditve o duševnih in telesnih prizadetostih nasprotne udeleženke (zaradi demence, epilepsije in drugih bolezni), kot smiselno zatrjevane značajske napake (zapravljivost), ki naj bi po predlagateljičinem mnenju tako vplivala na njeno psihofizično stanje, da ni (več) sposobna sama sprejemati razumnih odločitev o svojih pravicah in koristih.

8. Po postopku, ki ga je izvedlo skladno in popolno v smislu pravil iz drugega poglavja ZNP, in po celoviti in natančni presoji zbranega procesnega gradiva, se je zanesljivo prepričalo, da razlogov in zakonskih pogojev za predlagani odvzem poslovne sposobnosti pri nasprotni udeleženki ni. Opora za oceno, da sta pri njej ohranjeni razsodnost in volja, ki sta potrebni za samostojno sklepanje pravnih poslov in razpolaganje s finančnimi sredstvi, je imelo ne le v izvedeniškem mnenju, ki mu pritožnica (neutemeljeno) očita nepopolnost in nepravilnost, pač pa tudi v ostalem procesnem gradivu, ki ga je v povezavi z izvedeniškim mnenjem pravilno in popolno ocenilo. O ohranjenih sposobnostih za razsojanje se je prepričalo zlasti z njenim zaslišanjem, pa tudi z zaslišanjem predstavnice centra za socialno delo. Nenazadnje so bile predlagateljičine trditve ovržene tudi že s samo listinsko dokumentacijo, ki jo je predložila sama (na primer izvid Psihiatrične klinike o zavrnitvi sprejema nasprotne udeleženke). Na ta način in upoštevaje strokovna pojasnila izvedenca medicinske stroke so pravilno in popolno ugotovljena vsa pravnorelevantna dejstva. Zavrnitev predlagateljičinega predloga za postavitev novega izvedenca in pridobitev dodatne zdravstvene dokumentacije je zavrnjena s pravilnimi razlogi na strani 7 in 5 sklepa, ki jim pritožbeno sodišče pritrjuje.

9. V zvezi s potekom zdravljenja nasprotne udeleženke je namreč sodišče samo po uradni dolžnosti pridobilo njen zdravstveni karton, v katerem so podatki o (vseh vrstah) zdravljenja nasprotne udeleženke od leta 1968 naprej. S tem in ob zdravstveni dokumentaciji, ki jo je predložila predlagateljica, je imel postavljeni izvedenec na voljo zadostno zdravstveno dokumentacijo, da je ob opravljenem osebnem pregledu in testiranju spoznavnih in duševnih sposobnosti nasprotne udeleženke lahko podal izvedeniško mnenje o njenih trenutnih psihofizičnih sposobnostih. Pritožbeno opozarjanje na nepopolnost njegovega mnenja, češ da ni upošteval dokumentacije Nevrološke klinike, so zato odveč.

10. Tudi očitke o nepravilnosti njegovega mnenja, ker naj bi prebral in se oprl na s strani nasprotne udeleženke predloženo mnenje drugega strokovnjaka, je pravilno zavrnilo že sodišče prve stopnje. Drži, da je bila med spisovno dokumentacijo, ki jo je proučil v postopku postavljeni izvedenec, tudi psihiatrični izvid specialista nevropsihiatra dr. Ž. (B 2). Pridobila in predložila ga je nasprotna udeleženka in se v svojih navedbah sklicevala nanj. To pomeni, da ni bilo razlogov, da se v postopku postavljeni sodni izvedenec z njim ne bi smel seznaniti. Nasprotno: pravilnost strankinih trditev, ki se nanašajo na strokovno vprašanje, za katera sodišče samo nima potrebnega strokovnega znanja, mora preverjati s pomočjo sodnega izvedenca, ki ga v postopku določi samo. V tem okviru je bilo tako ravnanje sodišča kot tudi izvedenca pravilno, očitki, da se je pri svojem mnenju na navedeno listino enostavno oprl, pa so zmotni. Kot je pravilno ugotovilo sodišče, je izvedenec sicer potrdil navedbe nasprotne udeleženke, vendar potem, ko je sam po osebnem pregledu in pogovoru z nasprotno udeleženko izdelal celovito strokovno ekspertizo o njenem psihofizičnem stanju. Ker je strokovno argumentirano odgovoril tudi na vsa predlagateljičina vprašanja oziroma pripombe k podanemu pisnemu mnenju, njegovo mnenje pa je bilo skladno z drugimi izvedenimi dokazi, je predlog za postavitev drugega izvedenca tudi po prepričanju pritožbenega sodišča pravilno zavrnilo.

11. Tako se izkaže, da je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno. Drugih pritožbenih očitkov ni. Ob uradnem preizkusu, ko pritožbeno sodišče preverja pravilno uporabo materialnega prava in obremenjenost sodne odločbe z uradno upoštevnimi procesnimi kršitvami, pa ugotavlja, da je odločitev pravilna tudi v materialnopravnem in procesnem pogledu. Zato je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom ZNP).

12. Pritožnica pritožbenih stroškov ni zaznamovala in je odločanje o tem odpadlo.