Jedro

Pritožba utemeljeno uveljavlja relativno bistveno kršitev določb kazenskega postopka zaradi kršitve načela kontradiktornosti in enakega varstva pravic v postopku, saj je sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi upoštevalo tudi zadnje poročilo probacijske enote, ne da bi z njim seznanilo obsojenca in mu dalo možnost, da se o njem izjavi.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Kranju je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se kazen zapora, ki je bila obsojenemu izrečena s sodbo Okrožnega sodišča v Kranju opr. št. I K 6790/2014 z dne 6. 12. 2017, ki je postala pravnomočna 16. 2. 2018, izvrši v trajanju osmih mesecev, kar ustreza obsegu 480 (štiristoosemdeset) ur neopravljenega dela v splošno korist. 2. Zoper sklep se pritožuje obsojenčev zagovornik iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po proučitvi razlogov izpodbijanega sklepa, podatkov spisa in pritožbenih navedb zagovornika, pritožbeno sodišče zavrača pritožbeno navajanje, da je sodišče zmotno ugotovilo relevantne okoliščine, ter da si razlogi glede odločilnih dejstev nasprotujejo. Ima pa prav pritožba, ko uveljavlja relativno bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), zaradi kršitve načela kontradiktornosti iz 16. člena ZKP in kršitev 22. člena Ustave Republike Slovenije. Namreč v obravnavani zadevi je sodišče dne 25. 11. 2019 prejelo zadnje poročilo o izvrševanju probacijske naloge, v katerem je probacijska enota po navodilu sodišča natančno specificirala komunikacijo z obsojencem v celotnem obdobju od izvršljivosti sodbe, kar se v spisu nahaja na listovnih številkah 366 do 369. Z vsebino tega obširnega dopisa pa obsojeni ni bil seznanjen, torej ni bil soočen z njim in ni imel možnosti, da nanj odgovori.

5. Ustava Republike Slovenije v 22. členu vsakomur zagotavlja enako varstvo njegovih pravic v postopku, med drugim tudi pred sodiščem, ko slednje odloča o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Bistvena vsebina te pravice pa je, da se posamezniku (obsojencu) zagotavlja možnost, da se udeležuje postopka, v katerem se odloča o njegovi pravici ter možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki se pomembne za odločitev o njegovi pravici.

6. Pravica do izjave torej zagotavlja, da bo sodišče obsojenca obravnavalo kot aktivnega udeleženca postopka in mu tudi omogočilo učinkovito obrambo svojih pravic in možnosti, da aktivno vpliva na odločitev v zadevi, ki posega v njegove pravice in interese (ustavna odločba U-I-488/18 z dne 29. 11. 2018 in druge). Glede na pojasnjeno in ker je sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi upoštevalo tudi zadnje poročilo Probacijske enote Ljubljana, ne da bi z njim seznanilo obsojenca in mu dalo možnost, da se o njem izjavi, je bilo potrebno pritožbi zagovornika ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti ter vrniti zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

7. Pri ponovnem odločanju bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti navedeno kršitev in spoštovati načelo kontradiktornosti, ter obsojenca in tudi zagovornika seznaniti z že omenjenim poročilom in jima dati možnost, da se o njem izjasnita, lahko pa razpiše tudi narok, skladno z določbo tretjega odstavka 129.a člena ZKP, da se raziščejo vsa relevantna dejstva, nanj povabi obe stranki in zatem odloči o zadevi.