Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
1.Tožnica je s pravnim prednikom tožencev sklenila prodajno pogodbo, s katero je kupila nepremičnine, parc. št. 3956, 3957, 3958 in 3959, vse k . o. X. S tožbo je zahtevala izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila.
2.Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku.
3.Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožencev in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
4.Zoper sodbo sodišča druge stopnje sta toženca vložila predlog za dopustitev revizije glede naslednjih vprašanj:
1.Ali sodišče zagreši bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s pravico do izvajanja dokazov (22. člen Ustave RS), če zavrne dokazni predlog z izvedencem grafološke stroke za ugotavljanje pristnosti podpisa na listini, ki je ključna za presojo izpolnitve pogodbene obveznosti (plačila kupnine), z obrazložitvijo, da je izpolnitev izkazana z drugimi dokazi, čeprav stranka pristnost podpisa vztrajno in argumentirano prereka?
2.Ali sodišče zagreši bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s pravico do enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS), če svojo odločitev o odločilnem dejstvu (plačilu kupnine) opre na gole navedbe tožeče stranke, ki jih tožena stranka ves čas postopka argumentirano prereka, pri čemer tožeča stranka, na kateri je dokazno breme, za potrditev svojih trditev niti ne predlaga lastnega zaslišanja, sodišče pa toženi stranki s tem odvzame možnost, da verodostojnost teh trditev preizkusi z neposrednimi vprašanji?
3.Ali je zavrnitev novega dokaza v pritožbenem postopku (zgodovinskega izpisa iz sodnega registra) kot nedopustne pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena PP) pretirano formalistična in v nasprotju s pravico do učinkovitega pravnega sredstva (25. člen Ustave RS), če stranka s tem dokazom neposredno odgovarja na konkretno in napačno dejansko ugotovitev (o lastniški strukturi plačnika), ki jo je sodišče prve stopnje prvič izrecno zapisalo šele v sodbi?
4.Ali je dokazna ocena sodišča skladna z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP, če sodišče pri presoji poslovne sposobnosti nekritično sledi pomanjkljivemu mnenju izvedenca, kljub utemeljenim ugovorom stranke, da mnenje ne upošteva vseh odločilnih dejavnikov (sočasni vpliv terminalne bolezni, močnih zdravil in alkohola), in ali je vprašanje sodišča izvedencu, ki že vsebuje dokazno oceno odločilnega dejstva, v skladu z načelom nepristranskega sojenja (23. člen Ustave RS)?
5.Ali sodišče nepopolno ugotovi dejansko stanje, ko pri presoji prave volje pogodbenika v celoti zanemari ključna indična dejstva, kot sta dejstvo, da prodajalec v terminalni fazi svoje bolezni prodaja svoj edini dom, in odločilno dejstvo, da po domnevni sklenitvi pogodbe nikoli ni izročil nepremičnine v posest kupcu, kar nasprotuje življenjski logiki in kaže na to, da se pomena in posledic posla ni zavedal?
6.Kakšna je vezanost pravdnega sodišča (13. člen ZPP) na dokončno upravno odločbo o odobritvi pravnega posla, če tožena stranka utemeljeno zatrjuje in ponuja dokaze za obstoj očitnega ničnostnega razloga (izdaja odločbe po smrti ene od strank), na katerega bi morali organi paziti po uradni dolžnosti?
7.Ali kombinacija objektivnih okoliščin, kot sta predhodno vodenje zapuščinskega postopka s strani iste sodnice glede istega premoženja in nekdanje podrejeno poklicno razmerje med sodnico in ključno pričo (notarko), predstavlja okoliščino, ki vzbuja utemeljen dvom o videzu nepristranskosti sodišča v smislu 23. člena Ustave RS, ne glede na predhodno zavrnitev predloga za izločitev?
8.Ali ureditev po 211. in 213. členu Zakona o dedovanju, ki dopušča izdajo pravnomočnega sklepa o dedovanju, preden je odločeno o prerekani terjatvi upnika, in s tem postavi dediče, ki v dobri veri ravnajo skladno s tem sklepom (prevzamejo obveznosti, plačajo davek), v položaj, da kasneje zaradi uspeha upnika v pravdi utrpijo nepopravljivo škodo, nesorazmerno posega v načelo pravne varnosti in zaupanja v pravo (2. člen Ustave RS)?
9.Ali mora sodišče pri presoji obstoja očitnega nesorazmerja dajatev kot objektivnega elementa oderuške pogodbe (119. člen OZ) upoštevati tudi uradno ugotovljeno vrednost nepremičnine s strani Finančne uprave RS za namene odmere davka na dediščine, kot pomemben indic, ki kaže na dejansko tržno vrednost, zlasti kadar ta bistveno odstopa od pogodbene cene?
5.Predlog ni utemeljen.
6.Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati rešitev pravnega vprašanja, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Ker v obravnavanem primeru ti pogoji niso izpolnjeni, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
7.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).