Jedro

Zmotno je stališče revidenta, da izdaja zamudne sodbe v sporih o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja ni možna, ker naj ZDSS-1 ne bi predvideval izdaje zamudne sodbe pri zamudi roka za odgovor na tožbo. ZDSS-1 kot specialni predpis sicer res določa poseben (krajši) rok za odgovor na tožbo pri sporih o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja. Vendar s tem niso derogirane določbe o zamudni sodbi, na katere napotuje 19. člen ZDSS-1, ki določa, da se v postopku v delovnih in socialnih sporih uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek (tj. ZPP), če ni z ZDSS-1 določeno drugače.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izdalo delno zamudno sodbo, s katero je razsodilo, da je sklep o odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 30. 11. 2010 nezakonit in se razveljavi. Posledično je ugodilo tudi reintegracijskemu in reparacijskemu zahtevku. Zavrnilo je plačilo zakonskih zamudnih obresti pred 19. dnem v mesecu za plačo predhodnega meseca in zavrglo je tožbo, ki se je nanašala na plačilo pogodbene kazni. Ugotovilo je, da tožena stranka zoper 1. do 5. točko tožbenega zahtevka ni odgovorila v roku 15 dni od prejema tožbe, zato je ob ugotovitvi, da so izpolnjeni pogoji iz 318. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) izdalo delno zamudno sodbo. Sodišče je sledilo trditvam tožnice, da je tožena stranka zamudila rok za podajo odpovedi ter da ni dokazala obstoja utemeljenega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, kar izhaja med drugim iz predloženega obvestila o nameravani odpovedi z dne 18. 11. 2010 in sklepa o odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 30. 11. 2010. Tožena stranka je v roku 30 dni pravočasno odgovorila le zoper del tožbenega zahtevka, s katerim je tožnica zahtevala plačilo pogodbene kazni zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja. Ta del tožbenega zahtevka je sodišče s sklepom zavrglo, saj je bil preuranjen glede na to, da pogodbena kazen zapade v plačilo šele s pravnomočnostjo sodne odločbe o nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnice in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Ugotovilo je, da je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo zamudno sodbo in zavrnilo pritožbene navedbe, da tožba toženi stranki ni bila pravilno vročena.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da je bila zamudna sodba izdana nezakonito, saj sodišče lahko izda zamudno sodbo, v kolikor tožena stranka odgovora na tožbo ne poda v roku 30 dni ali v drugem roku, ki ga določa ZPP, ne pa tudi v rokih, ki bi jih določali drugi zakoni, med drugim Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004). Zakon ne predvideva izdaje zamudne sodbe, če tožena stranka v roku 15 dni ne odgovori na tožbo, ker tega ne določa niti ZPP niti ZDSS-1, niti se o tem ni izreklo Vrhovno sodišče v zadevi VIII Ips 8/2009. Ni bila podučena, da mora dati odgovor na tožbo v roku 15 dni, zaradi česar pogoj iz 318. člena ZPP ni bil izpolnjen. Četudi bi res prejela dva poziva na odgovor na isto tožbo (torej enega s 15 dnevnim rokom za podajo odgovora in drugega s 30 dnevnim rokom za podajo odgovora) ji ni mogoče šteti v škodo, če bi upoštevala zanjo ugodnejši poziv, torej tistega s 30 dnevnim rokom.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

6. Revizija neutemeljeno uveljavlja, da je sodišče izdalo zamudno sodbo v nasprotju z določbami ZPP in ZDSS-1. Revident z revizijo neutemeljeno uveljavlja kršitev procesne določbe, vsebovane v drugem odstavku 41. člena ZDSS-1. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče druge stopnje, je rok iz drugega odstavka 41. člena ZDSS-1 zakonski rok za odgovor na tožbo. Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni za izdajo zamudne sodbe in po kakšnem postopku se izda, pa je določeno v 318. členu ZPP. Ker revident na pravilno vročeno tožbo (glede 1. do 5. točke tožbenega zahtevka) ni odgovoril v zakonsko določenemu roku 15 dni iz drugega odstavka 41. člena ZDSS-1 kljub temu, da je bil o roku in posledicah neaktivnosti v pisnem pozivu sodišča opozorjen, je bil izpolnjen pogoj za izdajo zamudne sodbe zaradi zamude roka za vložitev odgovora na tožbo (prvi odstavek 318. člena ZPP) (1).

7. Iz ugotovitev sodišča druge stopnje namreč izhaja, da je sodišče prve stopnje revidentu pravilno poslalo dva poziva na odgovor na tožbo; poziv za odgovor na tožbo v roku 15 dni zoper točke 1 do 5 tožbenega zahtevka (ugotovitev nezakonitosti, reintegracija, reparacija) in poziv za odgovor na tožbo v roku 30 dni zoper 6. točko tožbenega zahtevka (plačilo pogodbene kazni). V pozivu je bil revident ustrezno poučen, kakšne bodo posledice, če odgovora na tožbo ne bo podal v zakonsko predpisanem roku.

8. Zmotno je stališče revidenta, da izdaja zamudne sodbe v sporih o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja ni možna, ker naj ZDSS-1 ne bi predvideval izdaje zamudne sodbe pri zamudi roka za odgovor na tožbo. ZDSS-1 kot specialni predpis sicer res določa poseben (krajši) rok za odgovor na tožbo pri sporih o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja. Vendar s tem niso derogirane določbe o zamudni sodbi, na katere napotuje 19. člen ZDSS-1, ki določa, da se v postopku v delovnih in socialnih sporih uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek (tj. ZPP), če ni z ZDSS-1 določeno drugače. 9. Drugih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, s katerimi naj bi bila obremenjena sodba sodišča druge stopnje, revizija ni določno opredelila. Zato sodišče izpodbijane sodbe nadalje ni preizkušalo z vidika tega revijskega razloga.

10. Zaradi narave revizije kot izrednega pravnega sredstva morajo biti razlogi, zaradi katerih se sodba sodišča druge stopnje izpodbija, konkretizirani, in sicer tako, da je ob očitku zmotne uporabe materialnega prava navedeno, katero določbo materialnega prava je sodišče zmotno uporabilo oziroma je ni uporabilo, pa bi jo moralo. V čem naj bi bilo materialno pravo v izpodbijani sodbi zmotno uporabljeno, revident ne pove, zato z vidika tega revizijskega razloga izpodbijane sodbe ni bilo mogoče preizkusiti.

11. Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

Op. št. (1): Prim. sodbo VIII Ips 8/2009 z dne 28. 9. 2012.