Jedro

Pravilno je tožena stranka navedla, da revizija v izvršilnih zadevah ni dovoljena, za obnovo postopka pa prosilec ni izkazal oziroma navajal kršitev, ki bi po ZPP utemeljevale njegovo zahtevo oziroma predlog za obnovo postopka. Ker so bila torej že izčrpana vsa pravna sredstva, revizija pa ni dopustna, in ker ni navedenih razlogov za obnovo postopka, tudi ni pravne podlage za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila, da se prošnja za brezplačno pravno pomoč A.A. (tožnika v tem sporu) z dne 10. 1. 2014 za brezplačno pravno pomoč pri sestavi zahtevka za razveljavitev sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Celju, opr. št. In 229/2010 in za kazenski pregon udeležencev v upravnem postopku, kot neutemeljena zavrne. V obrazložitvi tožena stranka navaja, da tožnik ne izpolnjuje 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki mora biti izkazan, to je, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. Okrajno sodišče v Celju, je s sklepom z dne 23. 8. 2010 opr. št. In 229/2010, dovolilo izvršbo upnika RS, Ministrstva za obrambo, zoper prosilca, zaradi izpraznitve in izročitve stanovanja na naslovu B., na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe Okrajnega sodišča v Celju, št. P 559/2006 z dne 28. 3. 2008, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju, št. Cp 583/2008 z dne 11. 9. 2008 in sodbo Okrajnega sodišča v Celju, št. P 505/2008 z dne 17. 3. 2009, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju, št. Cp 657/2009 z dne 9. 7. 2009. Prosilec je zoper sklep o izvršbi dne 16. 9. 2010 vložil ugovor. Izvršilno sodišče je ugovor prosilca štelo za umaknjen, ker ni plačal sodne takse. Zoper ta sklep se je pritožil, višje sodišče je 10. 1. 2013 sklenilo, da se pritožba zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje. Prosilec je v nadaljevanju postopka dne 7. 5. 2013 vložil tudi ugovor po izteku roka zoper celotni sklep o izvršbi In 229/2010 z dne 23. 8. 2010. O ugovoru še ni bilo odločeno.

2. Nadalje navaja določbo 9. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), to je pravno sredstvo dolžnika zoper sklep o izvršbi, s katerim je predlogu za izvršbo ugodeno, to je ugovor. Zoper sklep izdan o ugovoru je dovoljena pritožba. Podlago za izpodbijanje odločitve o dolžnikovem ugovoru po izteku roka, predstavlja določba prvega odstavka 56. člena ZIZ, v skladu s katero lahko dolžnik ugovor, ki temelji na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev in je nastopilo po izvršljivosti odločbe oziroma po sklenitvi poravnave, vloži tudi po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, vse do konca izvršilnega postopka, če ga brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Po določbi 10. člena istega zakona zoper pravnomočno odločbo, izdano v postopku izvršbe in zavarovanja, ni dovoljena revizija, prav tako ni dovoljena obnovo postopka, razen če zakon določa drugače. 3. Organ za bpp po pregledu vseh listin ugotavlja, da je prosilec tekom postopka ugovor zoper sklep o izvršbi že vložil dne 16. 9. 2010, prav tako je vložil pritožbo zoper odločitev o ugovoru, vložil je tudi ugovor po izteku roka in sicer dne 7. 5. 2013. Glede na zakonske določbe revizija ni dovoljena, za obnovo postopka pa prosilec ni izkazal oziroma navajal kršitve, ki bi po ZBPP utemeljevale prosilčevo zahtevo po obnovi postopka. Prosilec je tako vsa sredstva, ki jih zakon dopušča, in s katerimi bi lahko dosegel razveljavitev sklepa o izvršbi, že izčrpal, zato tudi dodelitev brezplačne pravne pomoči prosilcu ni razumna, posledično tudi ni utemeljena. Glede začetka kazenskega postopka, tožena stranka pojasnjuje, da se brezplačna pravna pomoč lahko dodeli le za sodni postopek. Kazniva dejanja korupcije, ki jih prosilec v vlogi navaja pa preganja Državno tožilstvo RS po uradni dolžnosti, tako je po določilu 146. člena ZKP, kaznivo dejanje potrebno le naznaniti. Ovadba se vloži pri pristojnem Državnem tožilstvu.

4. Tožnik v tožbi smiselno uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da se z odločitvijo v izpodbijani odločbi ne strinja. Tožena stranka v odločbi zgolj kronološko ugotavlja potek dogodkov v dani zadevi, ne obravnava pa navedb, zaradi katerih je zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V vlogi z dne 10. 1. 2014 je nedvoumno pojasnil, zakaj meni, da je v zadevi prišlo do kršitev v postopku v njegovo škodo in zakaj je treba postopek razveljaviti in ga vrniti v prvotno stanje. V nadaljevanju se sklicuje na potek zaprosila za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Delo tožene stranke ocenjuje kot nedosledno, glede na to, da si je vzela kar 40 dni časa za odločanje, čeprav bo moral v kratkem zaradi te zadeve izprazniti stanovanje. Sklicuje se na to, da je jasno zapisal, da se glede zadeve sklicuje na nesporno in materialno dokazljivo dejstvo, da je sodišču v ugovoru z dne 16. 9. 2010, navedel svoje slabo gmotno stanje in pojasnil nevednost, kako zaprositi za oprostitev plačila sodne takse. Glede tega se tožena stranka ni izjasnila, kljub 40. dnevnemu času. Tožnik predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo razveljavi, in da se mu čim prej omogoči brezplačna pravna pomoč. Zahteva tudi povračilo stroškov, ki jih ocenjuje na 500 EUR. Pripravlja dokumentarec o kršenju pravic prosilcu za brezplačno pravno pomoč. Gre za koruptivna ravnanja celjskih sodišč, zato je treba to predstaviti javnosti.

5. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

6. Tožba ni utemeljena.

7. V obravnavanem primeru ni sporno, da tožnik izpolnjuje subjektivni (finančni) pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Sporno pa je, ali izpolnjuje tudi objektivni pogoj, ki mora biti kumulativno izpolnjen in ga določa 24. člen ZBPP, to je, da zadeva ni očitno nerazumna, oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj. Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena. Kot je razvidno iz prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, jo tožnik vlaga za pridobitev pravne pomoči razveljavitve sklepa izvršilnega postopka, v zvezi z izpraznitvijo stanovanja v zadevi In 229/2010, zaradi zmotnih ugotovitev sodišča. Iz prošnje je razvidno, da jo vlaga tudi zaradi kazenskega pregona udeležencev v spornem postopku.

8. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe zelo natančno opisala ves potek izvršilnega postopka v zadevi In 229/2010, kjer je sodišče dovolilo izvršbo upnika Republike Slovenije, Ministrstva za obrambo, zoper prosilca, zaradi izpraznitve in izročitve stanovanja v B. Izvršilni naslov so izvršljive sodbe Okrajnega sodišča v Celju, ki jih je tožena stranka določno navedla. V nadaljevanju je obrazložila, da je tožnik (prosilec za brezplačno pravno pomoč) vložil ugovor zoper Sklep o izvršbi z dne 16. 9. 2010, ki ga je sodišče štelo za umaknjenega, ker tožnik ni plačal sodne takse za ugovor. Navaja tudi prvi odstavek 56. člena ZIZ, ko lahko dolžnik poda ugovor, ki temelji na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev in je nastopilo po izvršljivosti odločbe oziroma sklenitvi poravnave. Po določbi 10. člena ZIZ zoper pravnomočno odločbo, izdano v postopku izvršbe in zavarovanja, ni dovoljena revizija, prav tako tudi ni dovoljena obnova postopka. Pravilno je tožena stranka navedla, da revizija ni dovoljena, za obnovo postopka pa prosilec ni izkazal oziroma navajal kršitve, ki bi po ZPP utemeljevale njegovo zahtevo oziroma predlog za obnovo postopka. Ker so bila že izčrpana vsa pravna sredstva, revizija pa ni dopustna, in ker ni navedenih razlogov za obnovo postopka, tudi ni pravne podlage za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožnik v tožbenih ugovorih ugotovljenega dejanskega stanja, kot tudi že uporabljenih pravnih sredstev ne prereka, zato sodišče, glede na razloge v izpodbijani odločbi ni moglo sprejeti drugačne odločitve, kot jo je že sprejela tožena stranka.

9. Glede samega kazenskega pregona zaradi koruptivnih ravnanj uradnih oseb, se tožena stranka pravilno sklicuje na določbo 146. člena ZKP, da je treba kaznivo dejanje le naznaniti pristojnim organom. Ovadba se poda pri pristojnem državnem tožilcu pisno ali ustno, zato tudi glede tega dela prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, tožnik ne izpolnjuje vsebinskih pogojev po določbah 24. člena ZBPP.

10. Sodišče je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (dalje ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je odločba na zakonu utemeljena.

11. Sodišče je zahtevo tožnika za povrnitev stroškov postopka zavrnilo na podlagi določbe četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.