Jedro

Sodišče je obširno obrazložilo, da je oba dediča pozivalo, naj eden od njiju prevzame zaščiteno kmetijo, glede na to, da sta oba izpolnjevala pogoje, saj sta kmetijo skupaj upravljala. Ker soglasja nobenega od njiju ni dobilo, je pravilno ugotovilo, da v konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji od 7. do 12. člena ZDKG. Ta določila namreč pogojujejo prevzem zaščitene kmetije s strani le enega dediča. Ker nobeden od njiju ni želel prevzeti zaščitene kmetije na način, da bi drugemu dediču izplačal delež, je sodišče prve stopnje pravilno opravilo dedovanje na podlagi 13. člena ZDKG, to je po splošnih določili ZD tako, da sta kmetijo dedovala vsak do polovice.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v šesti alineji I. točke izreka spremeni tako, da se glasi:

-"nepremičnini k. o. X, parcela št. 545/5 (ID ...), do 1/1, in parcela št. 545/6 (ID ...), do 1/1,".

II.V preostalem delu se pritožba zavrne ter se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi.

III.Dediča A. A. in B. A. nosita svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1.V zapuščinskem postopku po zapustniku je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ugotovilo obseg premoženja (I. točka izreka), odločilo, da na podlagi zakonitega dedovanja premoženje podedujeta zapustnikova sinova A. A. in B. A., vsak do polovice (II. točka izreka), ter da se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju vknjiži lastninska pravica v njuno korist (III. točka izreka).

2.Dediča sklep izpodbijata v celoti iz vseh dopustnih razlogov po Zakonu o pravdnem postopku (ZPP). Navajata, da je v celoti nezakonit in nepravilen. Najprej opozarjata, da je neizvršljiv v šesti alineji I. točke izreka, saj parcela 545/1 v času izdaje sklepa ni več obstajala, ker je bila 4. 9. 2015 izbrisana. Nadalje navajata, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, to je določbe 7. do 12. člena Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (ZDKG), prav tako pa tudi 13. člen tega zakona. Konkretnih razlogov, zakaj nihče od zakonitih dedičev ne more postati prevzemnik zaščitene kmetije, sodišče ni navedlo in v tem delu odločitev ni obrazložena. Oba dediča namreč izpolnjujeta pogoje za dedovanje zaščitene kmetije, drugi izločitveni razlogi pa ne obstajajo. Dediča se sklicujeta na sodno prakso, ki jo v pritožbi primeroma navajata. Sodišče mora ob določanju prevzemnika zaščitene kmetije zakonska merila iz 7. do 13. člena ZDKG uporabiti tako, da ni izničen namen specialne ureditve varovanja in ohranitve zaščitenih kmetij. Dediča predlagata, da pritožbeno sodišče njuni pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v nov postopek, ter priglašata pritožbene stroške.

3.Pritožba je delno utemeljena.

4.Iz podatkov sodnega spisa izhaja, da je zapustnik umrl leta 1984 ter ni razvidno, da bi bilo do tega postopka izvedeno dedovanje po njem. Tu obravnavani postopek se je pričel leta 2012 na pobudo dedičevih sosedov zaradi mejnega spora. V postopku ni sporno, da zapuščina obsega zaščiteno kmetijo. Sodišče prve stopnje je skladno z določili ZDKG oba dediča večkrat pozivalo, kdo od njiju bo prevzel zaščiteno kmetijo. Na večkratne pozive v obdobju 12-tih let sta dediča sodišču odgovarjala, da nobeden od njiju ne želi prevzeti zaščitene kmetije, da jo bosta, kot do sedaj, še naprej vodila in upravljala oba skupaj, da ju sodišče ne more prisiliti, da kmetijo prevzame samo eden od njiju, ter da jo želita prevzeti oba, pri čemer naj se ohrani status zaščitene kmetije. V nasprotnem primeru bo med njima prišlo do spora, ker ne želita drug drugemu odstopiti kmetije (list. št. 24, 94, 103, 125). Ker zapuščinskemu sodišču za prevzem zaščitene kmetije ni uspelo pridobiti soglasja enega ali drugega dediča, je skladno s 13. členom ZDKG odločilo, da kmetijo dedujeta oba dediča skladno s splošnimi določili Zakona o dedovanju (ZD), vsak do polovice, pri čemer v postopku ni sporno, da bo kmetija s takšnim načinom dedovanja izgubila status zaščitene kmetije.

5.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna v pravnem in dejanskem pogledu, sodišče je razčistilo vse sporne okoliščine in pravilno uporabilo materialno pravo. Predvsem pa je večkrat poskušalo pridobiti soglasje enega ali drugega dediča za prevzem zaščitene kmetije, vendar neuspešno. Pritožbeno sodišče zato razlogom sodišča prve stopnje v celoti pritrjuje in se v nadaljevanju izreka do pritožbenih ugovorov.

6.Pritožba je utemeljena v delu obsega premoženja, to je za parcelo 545/1, k. o. X. Po vpogledu v podatke javne zemljiške knjige1 izhaja, da je bila parcela 545/1 dne 4. 9. 2015 izbrisana iz zemljiške knjige ter razdeljena na parceli 545/5 in 545/6, obe k. o. X, ki sta sedaj namesto izbrisane nepremičnine vpisani v zemljiško knjigo, pri obeh pa je kot lastnik vpisan zapustnik. Ker zapuščina že po naravi stvari ne more obsegati neobstoječega premoženja, je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi ugodilo ter šesto alinejo I. točke izreka sklepa spremenilo tako, da v zapuščino namesto parcele 545/1 spadata parceli 545/5 in 545/6 (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

7.V preostalem delu pritožba ni utemeljena.

8.Ne drži, da zapuščinsko sodišče konkretnih razlogov, zakaj meni, da nihče od zakonitih dedičev ne more postati prevzemnik zaščitene kmetije, ni navedlo, ter da je v tem delu odločitev ostala neobrazložena. Sodišče je obširno obrazložilo, da je oba dediča pozivalo, naj eden od njiju prevzame zaščiteno kmetijo, glede na to, da sta očitno oba izpolnjevala pogoje, saj sta kmetijo skupaj upravljala. Ker soglasja nobenega od njiju ni dobilo, je pravilno ugotovilo, da v konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji od 7. do 12. člena ZDKG. Ta določila namreč pogojujejo prevzem zaščitene kmetije s strani le enega dediča. Zato je v pritožbi zavzeto zmotno stališče, da bi zaščiteno kmetijo lahko podedovala oba. Ker nobeden od njiju ni želel prevzeti zaščitene kmetije na način, da bi drugemu dediču izplačal delež, je sodišče prve stopnje pravilno opravilo dedovanje na podlagi 13. člena ZDKG, to je po splošnih določilih Zakona o dedovanju (ZD) tako, da sta kmetijo dedovala vsak do polovice. Na tem mestu pritožbeno sodišče pojasnjuje, da slovenski pravni red ne pozna lastnine brez titularja, zato se dediča dedovanju po zapustniku neuspešno upirata, saj je zapuščina na njiju prešla že s trenutkom zapustnikove smrti (132. člen ZD), le glede na specialna določila ZDKG sta se imela možnost dogovoriti, kdo od njiju bo prevzel zaščiteno kmetijo v naravi in drugemu izplačal njegov delež. Da bi se dediščini odpovedala, pa iz podatkov sodnega spisa ne izhaja.

9.S pritožbenimi navedbami, da je s tem kmetija izgubila status zaščitene kmetije, gre soglašati, saj je sodišče prve stopnje tudi to okoliščino razčistilo in pridobilo ustrezne podatke s strani pristojne upravne enote (list. št. 115). Vendar morata to dejstvo dediča, glede na to, da nobeden od njiju ni želel prevzeti zaščitene kmetije, pripisati sebi. Neutemeljene so zato pritožbene navedbe, da je s tem v celoti izničen namen specialne ureditve ZDKG, saj 13. člen tega zakona ravno iz razloga, ko zaščitene kmetije ni mogoče prepustiti enemu dediču, dopušča dedovanje po splošnih pravilih. Takšna je tudi utrjena sodna praksa.2 Sodna praksa, ki jo izpostavljata dediča v pritožbi, ni primerljiva s tu obravnavano zadevo. V zadevah VSL I Cp 2631/2009, II Cp 4708/2008 in II Cp 3848/2006 (ki je vezana na zadevo VSL II Cp 4708/2008) je bilo dejansko stanje takšno, da je bila v prvem primeru prevzemnica zaščitene kmetije ena dedinja, pa je prišlo do spora s preostalimi dediči, v drugem primeru pa so želeli zaščiteno kmetijo prevzeti trije dediči in je prišlo do spora, kdo od njih je najbolj primeren.

10.Ker pritožba ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo uradoma upoštevnih napak, jo je zavrnilo ter sklep v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. ZD).

11.Dediča nosita svoje pritožbene stroške skladno s 174. členom ZD, ki določa, da vsaka stranka trpi stroške, ki jih je imela med postopkom ali zaradi postopka, poleg tega pa sta s pritožbo v pretežnem delu propadla.

-------------------------------

1Redni in zgodovinski izpis.

2VSM I Cp 809/2022, VSL I Cp 637/2023, II Cp 1544/2022, II Cp 854/2021, II Cp 1668/2021 in druge.

Zveza:

Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev (1995) - ZDKG - člen 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13 Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 132

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.