Jedro

Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče potem, ko je ugotovilo, da toženka neupravičeno ni prišla na narok, sprejelo sklep, da se narok opravi v nenavzočnosti toženke (tudi tožeča stranka izdaje zamudnega sklepa ni predlagala) in ga tudi opravilo, vključno z dokaznim postopkom. V takem procesnem položaju pa izdaja zamudne sodbe ni več možna.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep r a z v e l j a v i, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim zamudnim sklepom je Okrajno sodišče v Piranu prepovedalo toženki v bodoče posegati v neposredno in mirno posest parc.št. 5094 in 5089/1 k.o. P., predvsem s peš hojo in vožnjo ter naložilo toženki v plačilo 506,90 EUR pravdnih stroškov.

Zoper sklep se pritožuje toženka in v pritožbi navaja, da sklepa ni moč preizkusiti, saj utemeljenost zahtevka ni obrazložena. Tožena stranka poleg tega tožbe ni prejela, sodišče ne pojasni, zakaj je štelo, da je bila tožba vročena pravilno. Prejela pa je vabilo na obravnavo 5.9.2008 in 21.10.2008 vložila prošnjo za preložitev obravnave in priložila izvid zdravnika specialista. Obravnave zato sodišče ne bi smelo opraviti in tudi ne izdati zamudnega sklepa.

Pritožba je utemeljena.

Izpodbijani zamudni sklep je bil izdan na podlagi določbe drugega odstavka 282. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), po katerem lahko, če so za to izpolnjeni pogoji, izda sodišče zamudno sodbo (v zvezi s tožbo zaradi motenja posesti zamudni sklep), če tožena stranka ne pride na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo in to kljub temu, da je tožena stranka na tožbo odgovorila. Zato so za ta postopek neupoštevne pritožbene navedbe, ki se tičejo vročitve tožbe, saj je sodišče prve stopnje izhajalo iz predpostavke, da je toženka na tožbo pravočasno odgovorila. Izvid zdravnika specialista, ki ga je toženka predložila kot opravičilo za izostanek iz obravnave, ni v skladu z določbo 115. člena ZPP. Iz njega namreč ni razvidno, da bi bila bolezen nenadna in nepredvidljiva, nasprotno, očitno je, da gre za dalj časa trajajoče stanje. Sodišče prve stopnje zato utemeljeno ni preložilo naroka in je utemeljeno štelo, da toženka svoje odsotnosti na naroku ni opravičila.

Pravilno pa pritožba opozarja, da zamudni sklep ni obrazložen. Tudi pri zamudnem sklepu mora sodišče navesti odločilna dejstva in utemeljiti uporabo materialnega prava. Razlika je le v tem, da se štejejo dejstva, navedena v tožbi, za priznana. Ker sklep ni obrazložen, ga ni mogoče preizkusiti (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Iz podatkov spisa poleg tega izhaja, da je sodišče potem, ko je ugotovilo, da toženka neupravičeno ni prišla na narok, sprejelo sklep, da se narok opravi v nenavzočnosti toženke (tudi tožeča stranka izdaje zamudnega sklepa ni predlagala) in ga tudi opravilo, vključno z dokaznim postopkom. V takem procesnem položaju pa izdaja zamudne sodbe ni več možna. Z izdajo zamudnega sklepa je tako sodišče kršilo tudi določbo 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Na podlagi povedanega je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). V novem postopku bo moralo sodišče izdati sklep, s katerim bo odločilo o zahtevku na podlagi že opravljenega dokaznega postopka.