Jedro

Tožena stranka tožnika ob podaji prošnje za brezplačno pravno pomoč ni pozvala, ali namerava vložiti predlog za odpust obveznosti, tožnik pa se na ta predlog sklicuje v tožbi, poleg tega pa dokaj obširno in prepričljivo opisuje objektivne okoliščine, zaradi katerih je prišel v veliko finančno stisko in med katerimi ni zaznati razlogov za finančno stisko, na katere bi tožnik nedvomno lahko pomembno vplival z svojim drugačnim (moralnim) ravnanjem, glede na to, da načelo socialne države ne more (oziroma ne sme) vsakršnega razloga za finančno stisko pokrivati z zmanjševanjem socialnih tveganj.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se izpodbijana odločba št. Bpp 69/2013 z dne 11. 3. 2013 odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

II. Republika Slovenija je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 420 EUR v 15 dneh od prejema sodbe z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku 15 dni po prejemu sodbe do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim aktom je tožena stranka na podlagi 2. člena v zvezi s členom 37/II Zakona o brezplačno pravni pomoči (ZBPP) odločila, da se prošnja tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 20. 2. 2013 zavrne. V obrazložitvi akta je navedeno, da je tožnik dne 20. 2. 2013 vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za založitev predujma za začetne stroške osebnega stečaja. Prošnji je priložil odločbo CSD Brežice št. 1231-4232/2012 z dne 12. 11. 2012 in dokazila o prezadolženosti. Organ se nato sklicuje na 3. odstavek 24. člena ZBPP. Prosilec je bil zaslišan kot stranka in je dne 7. 3. 2013 povedal, da ima skupnega dolga cca 7.000,00 EUR, da ni zaposlen in je prejemnik denarne socialne pomoči. Strokovna služba je prosilca seznanila, da se presoja vsaka vloga po razumnosti. Iz listinskih dokazov izhaja, da ima prosilec dolg v znesku 3.665,79 EUR do Zavarovalnice A. d.d., iz naslova regresa, ki se nanaša na najem kredita prosilca pri B. d.d., 478,61 EUR dolga do C. d.d., 882,12 EUR dolga do Zavoda za zaposlovanje iz naslova aktivne politike zaposlovanja, 3.815,92 EUR dolga do Č. – to je znesek za poplačilo vozila VW BEETLE po kreditni pogodbi 103198. Priložil je še sklep VL 68959/2012 o ustaviti izvršbe na plačo in na nematerializirane vrednostne papirje – upnik Č. in VL 211518/2012 o ustavitvi izvršbe na plačo dolžnika – upnik A. d.d.. ter VL 42763 o ustavitvi izvršbe na plačo in druge stalne denarne prejemke – upnik C. d.d. Prosilec je prejemnik denarne socialne pomoči po odločbi CSD Brežice št. 1231-4232/2012 za obdobje od 1. 11. 2012 do 30. 4. 2013 v znesku 182,00 EUR, ki pa je po 3. točki prvega odstavka 101. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju izvzeta iz prisilne izvršbe. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) določa v 382. členu namen postopka osebnega stečaja, in sicer se slednji vodi z namenom, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih. Upoštevaje zgoraj navedeni člen organ ugotavlja, da je sama uvedba postopka osebnega stečaja nad premoženjem prosilca nerazumna, saj slednji ne razpolaga s premoženjem niti ne prejema dohodka, kar bi omogočalo kakršnokoli poplačilo upnikov prosilca (denarna socialna pomoč je izvzeta iz stečajne mase). S tem pa zakonski namen osebnega stečaja ne bi bil realiziran. Prav tako organ ugotavlja, da je nerazumno začeti postopek osebnega stečaja iz razlogov ekonomičnosti, saj bi uvedeni osebni stečaj povzročil nesorazmerno visoke stroške v primerjavi z višino dolga, ki ga ima prosilec do upnikov. Prošnja prosilca zato ne opravičuje dodelitve brezplačne pravne pomoči. Organ je na podlagi navedenega ugotovil, da pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči prosilcu po določbi 24. člena ZBPP niso izpolnjeni.

2. V tožbi tožnik pravi, da je izpodbijana odločba nezakonita, saj posega v njegov pravni položaj ter njegove človekove pravice in temeljne svoboščine, zato vlaga tožbo v upravnem sporu. Ne glede na v 382. členu ZFPPIPP določen namen osebnega stečaja se je organ, ki je odločal o prošnji tožnika, preozko oprl zgolj na enega izmed namenov postopka osebnega stečaja. Organ odločanja spregleda druge, enako pomembne, namene osebnega stečaja. Kot izhaja iz strokovnega članka Tomaža Keresteša, osebni stečaj potrošnika in ekonomska analiza spodbud, Podjetje in delo, 2010, št. 4, str. 446, je klasični cilj stečajnega postopka gotovo zagotavljanje določene stopnje pravičnosti pri delitvi dolžnikovega premoženja, kadar celota ne zadošča za kritje vseh njegovih obveznosti. Vendar pa namen osebnega stečaja po prof. Kerestešu ne more biti zgolj doseganje enakega obravnavanja vseh dolžnikovih upnikov in preventivno preprečevanje povzročanja škode. To je lahko cilj osebnega stečaja nad podjetniki in zasebniki, ne pa tudi potrošniki. Tožnik je star 25 let. V zdajšnji situaciji prezadolženosti, ki je po 14. členu ZFPPIPP pri njem nedvomno na podlagi predloženih listin in njegovega zaslišanja podana, se je tožnik znašel po spletu okoliščin, ki so ga privedle do točke, ko se zaveda, da praktično nikoli ne bo mogel zaživeti brez bremena dolga in izvršb. Dejstvo je, da njegov dolg do upnikov vseskozi narašča hitreje, kot ga bo on lahko plačeval, to pa zato, ker tožnik glede na svoje pridobitne zmožnosti nikoli ne bo zaslužil toliko, da bi lahko odplačeval dolg v večjih zneskih, medtem ko se rast visokih zamudnih obresti in izvršilnih stroškov ne bo ustavila prej kot tedaj, ko bodo obresti dosegle višino glavnice. Kot izhaja iz spisa organa za brezplačno pravno pomoč, tožnikov dolg izhaja iz najema kredita, lizinga za avtomobil (nižjega cenovnega razreda), iz sredstev aktivne politike zaposlovanje, saj tožnik ni mogel dokončati šolanja ter iz naslova telefonske naročnine. Tožnik se ni zadolževal za luksuzne dobrine, temveč za stvari za vsakodnevne potrebe slehernega posameznika, s katerimi si je skušal zagotoviti običajno preživetje. Tudi vpliv trenutne recesije, s tem povezanega zmanjšanja zaposlovanja ter neugodnih gospodarskih razmer v kraju bivanja tožnika, kjer je bilo delovnih mest malo že tedaj, ko še ni bilo svetovno gospodarstvo v krizi, sedaj pa je stanje še bistveno slabše, so nedvomno v veliki meri prispevali k tožnikovi situaciji. Tožnik se je šolal v Ekonomski gimnaziji. Ker mu je izobraževanje zaradi pretežkega programa povzročalo toliko preglavic, da ni mogel izdelovati letnika, je prenehal s šolanjem in se, ker ga starši niso mogli več financirati, zaposlil. Zaposlil se je lahko le kot delavec brez poklica. Kot mlad delavec nikjer ni dobil stalnejše zaposlitve. Tožnik je do sedaj bil zaposlen dvakrat, enkrat za 1 leto pri D. d.o.o., enkrat za 1 leto in 2 meseca pri E. d.o.o.; nekaj časa pa je razvažal pice, vendar ga delodajalec nato ni hotel zaposliti. V času, ko je bil zaposlen, si je nameraval urediti svoj premoženjski status, potreboval je avtomobil. Zaradi izgube službe nato ni mogel več odplačevati lizinga. Sedaj je prijavljen na Zavodu za zaposlovanje, aktivno išče zaposlitev in se redno javlja na objave prostih delovnih mest. Namerava opraviti prekvalifikacijo, da bi si pridobil vsaj kakšen poklic, vendar tudi tega ne more zaradi pomanjkanja denarja. Ob tem pa je potrebno poudariti, da v Posavju dela zanj ni prav veliko, kam dlje pa se zaradi socialne stiske ne zmore voziti. Tožnik je mlad in bi si rad ustvaril družino, vendar si zaradi dolga, ki ga bremeni, in ki zaradi obresti narašča hitreje, kot bo on lahko kaj plačal na račun dolga, enostavno ne upa imeti družine, kajti boji se, da bo s svojim dolgom obremenil še koga bližnjega. Tožnik bi, v primeru, da bi mu bila dodeljena brezplačna pravna pomoč za kritje začetnih stroškov predujma, lahko predlagal tudi odpust obveznosti v postopku osebnega stečaja. Pogoje za odpust obveznosti določa 399. člen ZFPPIPP in jih tožnik izpolnjuje, tako da bi se po izteku preizkusne dobe tožnik lahko razbremenil bremena dolgov, zaradi katerih je prezadolžen. Kot v svojem članku navaja prof. Keresteš, je poleg klasičnega namena stečaja, ki je uveljavljen tudi pri osebnem stečaju, namen osebnega stečaja v tem, da se stečajni dolžnik razbremeni obstoječih dolgov in se mu s tem omogoči nov začetek. Nenehna grožnja individualne izvršbe namreč postavlja dolžnike v skoraj brezizhoden položaj, da životarijo na robu eksistenčnega minimuma, prizadene njihove družine in vzdrževane osebe, sili dolžnike v delo na črno ali simulirane pravne posle ter tudi preobremenjuje izvršilne oddelke sodišč. Zato je mogoče osebni stečaj razumeti tudi kot instrument socialne države proti marginizalizaciji posameznika v družbi. Obstoj dolga tožnika bremeni in mu povzroča psihično stisko. Zaradi zanj visokega dolga in bistveno omejenih zmožnosti za pridobivanje tolikšnega dohodka, da bi lahko realno kdaj dolg, ki ga bremeni, poplačal, tožnik meni, da je ob upoštevanju citiranega strokovnega članka prof. Keresteša, ne glede na odločitev organa za brezplačno pravno pomoč, pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči izpolnjen. Tožnikov dolg do upnikov je glede na njegov trenutni prihodek 38 x višji od njegovega mesečnega prejemka. V kolikor bi se tožnik zaposlil in prejemal minimalno plačo, ki trenutno znaša 590,00 EUR, je zdajšnji dolg tožnika kar 11 x višji od zneska plače, ki jo bo dobil. Jasno je namreč, da kaj bistveno več od minimalne plače tožnik glede na svojo izobrazbo ne more pričakovati. Nenazadnje je, glede na strokovno mnenje prof. Keresteša potrebno upoštevati tudi vse ekonomske posledice, ki jih prezadolženost 25 letnega tožnika prinese, tako na socialnem področju, kot tudi na področju njegovega zdravja. Tožniku so z zavrnitvijo prošnje za brezplačno pravno pomoč odvzete njegove temeljne človekove pravice, možnost za vložitev predloga za postopek osebnega stečaja, ki je kot zakonska možnost omogočena vsakemu posamezniku, s tem pa možnost za razbremenitev dolgov tožnika onemogočena. Zato je odločitev Okrožnega sodišča v Krškem nepravilna in jo je potrebno odpraviti ter nadomestiti z odločbo, kjer bo tožnikovi prošnji ugodeno, podrejeno pa, da sodišče zadevo vrne v nov postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka. Tožnik ima slabo premoženjsko stanje, je brezposeln, nima drugega premoženja večje vrednosti. Prilaga potrebno dokumentacijo in obrazec ZST-1 s prilogami, ter naslovno sodišče prosi, da ga oprosti plačila sodnih taks.

3. Obrazložitev k prvi točki izreka:

4. Ker je tožnik že na podlagi samega Zakona o sodnih taksah (ZST-1, 4. odstavek 10. člena) oproščen plačila sodnih taks, sodišče ni posebej v izreku sodbe odločalo o oprostitvi tožnika plačila sodnih taks.

5. Tožba je utemeljena.

6. V primerljivi zadevi I U 1534/2012 z dne 21. 11. 2012, ko je tudi šlo za zahtevek za brezplačno pravno pomoč v zvezi z osebnim stečajem fizične osebe kot potrošnika v smislu 8. odstavka 7. člena ZFPPIPP, je Upravno sodišče v obrazložitvi zavrnitve tožbe navedlo naslednje: /.../ „pogoj za začetek postopka ni samo trajna insolventnost, na katero se sklicuje tožnik in kar bi se dalo razbrati iz njegove tožbe, pač pa tudi obstoj stečajne mase, opredeljene v 224. in 389. členu ZFPPIPP. Če te ni, in kar priznava tudi tožnik sam, pogoji za sprožitev osebnega stečaja sploh niso podani, o čemer se je sodna praksa s tega področja že večkrat izrekla. V stečajnem postopku bi nastali samo stroški stečajnega postopka, do delitve stečajne mase in poplačila upnikov, pa sploh ne bi prišlo. Postopek osebnega stečaja je namenjen poplačilu stečajnih upnikov znotraj stečajnega postopka. Če obstoj stečajne mase kot dejanska predpostavka za zasledovanje tega namena ni izpolnjen, sodišče takega postopka ne začne. Če pa je že začet, se postopek ustavi. Po drugi strani sprožitev osebnega stečaja ne bi povzročila prenehanja terjatev /.../ V skladu z drugim odstavkom 382. člena ZFPPIPP namreč terjatve upnikov v delu, v katerem te niso plačane iz razdelitvene mase stečajnega dolžnika, ne prenehajo in jih lahko upniki uveljavljajo proti stečajnemu dolžniku tudi po koncu stečajnega postopka (sodba Upravnega sodišča v zadevi II I U 21/2012-5 z dne 24. 1. 2012 in sodba Upravnega sodišča v zadevi II U 25172012-5 z dne 4. 7. 2012).“ Tudi v obravnavanem upravnem sporu gre za vprašanje dostopa do sodnega varstva na podlagi zahtevka za brezplačne pravno pomoč za postopek stečaja fizične osebe kot potrošnika. Razlika med razsodbo v zadevi I U 1534/2012 z dne 21. 11. 2012 in obravnavanim upravnim sporom je v tem, da se tožnik v tem upravnem sporu izrecno sklicuje na institut odpusta obveznosti stečajnega dolžnika iz 5.11.2 pododdelka ZFPPIPP, medtem, ko se v tožbi v zadevi I U 1534/2012 tožeča stranka ni sklicevala na omenjeni institut; po določilu 1. odstavku 397. člena ZFPPIPP pa je pogoj za uporabo omenjenega pododdelka ZFPPIPP ta, da dolžnik vloži predlog za odpust obveznosti iz 398. člena ZFPPIPP. Druga razlika je v tem, da v sporu v zadevi I U 1534/2012 tožnica, ki se ni sklicevala na institut odpusta obveznosti, tudi ni uveljavljala argumenta, da namen stečajnega postopka fizične osebe kot potrošnika ni samo varstvo enakih možnosti za poplačilo upnikov, ampak da ima osebni stečaj tudi zvezo z načelom socialne države. Sodišče sicer ni našlo v zakonodajnih gradivih obrazložitve predloga predmetnega zakona, da bi predlagatelj izrecno določil, da je namen osebnega stečaja fizične osebe tudi instrumentalizacija načela socialne države prek zmanjševanja socialne marginalizaciji posameznika v družbi. Vendar pa to tožnik prepričljivo zagovarja v tožbi s sklicevanjem na nekatere akademske vire.(1) Sodišče ugotavlja, da je ta zveza med načelom socialne države (2. člen Ustave), ki v prvi vrsti varuje fizične osebe in ne gospodarske subjekte, in osebnim stečajem fizične osebe, ki se zavzema za odpust obveznosti po pododdelku 5.11.2. ZFPIPP, in ki ni podjetnik ali zasebnik v smislu ZFPPIPP, dovolj očitna, da ne potrebuje izrecne omembe v zakonodajnem gradivu. Ker torej tožena stranka tožnika ob podaji prošnje za brezplačno pravno pomoč ni pozvala, ali namerava vložiti predlog za odpust obveznosti, tožnik pa se na ta predlog sklicuje v tožbi, poleg tega pa v tožbi dokaj obširno in prepričljivo opisuje objektivne okoliščine, zaradi katerih je prišel v veliko finančno stisko in med katerimi ni zaznati razlogov za finančno stisko, na katere bi tožnik nedvomno lahko pomembno vplival z svojim drugačnim (moralnim) ravnanjem, glede na to, da načelo socialne države ne more (oziroma ne sme) vsakršnega razloga za finančno stisko pokrivati z zmanjševanjem socialnih tveganj, so po mnenju sodišča izpolnjeni pogoji za ugoditev tožbi in vrnitev zadeve v ponovno odločanje (4., 2. in 3. točka 64. člena ZUS-1). V ponovnem postopku bo tožena stranka morala zaradi kriterija pravičnosti (in morale) iz 3. odstavka 24. člena ZBPP(2) natančneje presoditi razloge, zaradi katerih je tožnik prišel v finančno stisko in na tej podlagi po vsebini odločiti o prošnji za brezplačno pravno pomoč. Tožena stranka je dolžna nov upravni akt izdati v 30 dneh od prejema sodbe, pri tem pa je vezana na pravno mnenje sodišča (4. odstavek 64. člena ZUS-1).

7. Obrazložitev k drugi točki izreka:

8. Po določilu 3. odstavka 25. člena ZUS-1 v zvezi z 5. odstavkom 34. člena ZBPP, če sodišče tožbi ugodi in upravni akt odpravi, se tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s pravilnikom, ki ga izda minister za pravosodje, prisojeni znesek pa plača toženec. Po določilu 1. odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik, Uradni list RS, št. 24/2007), če je bila zadeva rešena na seji in je tožnik v postopku imel pooblaščenca, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 350 EUR. Tožnik je v upravnem sporu imel pooblaščenca. Zato je sodišče v drugi točki izreka s sklepom odločilo, da je Republika Slovenija dolžna plačati znesek 350 EUR, povečan za DDV, tožeči stranki. Znesek 420 EUR mora tožena stranka plačati tožniku v 15 dneh od prejema sodbe z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku 15 dni po prejemu sodbe do plačila.

opomba (1) : Na primer: Keresteš, Tomaž, 2010, Osebni stečaj potrošnika in ekonomska analiza spodbud, Podjetje in delo, 3-4/2010, str. 449; Sladič, Jorg, 2008, O problematiki osebnega stečaja in stečaja zapuščine, Pravna praksa, št. 26, str. 22. opomba (2) : Po tem določilu se med drugim namreč šteje, da je zadeva očitno nerazumna, tudi če je pričakovanje ali zahteva osebe „v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale“.