Jedro

Če sodišče opravi fizično delitev pomeni, da mora opraviti delitev na tak način, da vsak od solastnikov postane izključni lastnik, saj v nasprotnem primeru delitev ne bi bila smiselna. Pri fizični delitvi sodišče s sklepom odloči o pridobitvi izključne lastninske pravice za vsakega solastnika, ki mu pripade nov osamosvojeni del prej ene stvari. Takšna delitev, kot jo je opravilo sodišče, ni delitev skupnega premoženja, saj je še vedno ostalo solastninsko razmerje.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi v celoti in vrne sodišču v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v nepravdnem postopku na predlog N. S. razdružilo skupno premoženje vseh strank s tem, da je opravilo delno razdružitev tako, da je del parcel dodelilo H. J. in A. K. v solastni delež, del parcel pa v solastni delež N. S. in I. K..

Zoper sklep se je pravočasno pritožil A. K., uveljavlja pa pritožbene razloge bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Z razdelitvijo, ki jo je sodišče opravilo, je dejansko vzpostavilo novo solastniško razmerje, kar je v nasprotju z določili čl. 70 Stvarnopravnega zakonika (SPZ) in v nasprotju z izvedenim postopkom. II. odst. 70. čl. SPZ določa, da v primeru, če se solastniki ne sporazumejo, odloči o načinu delitve sodišče v nepravdnem postopku tako, da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes. Fizična delitev pomeni sočasno odsvojitev in pridobitev lastninske pravice. Sodišče pa je znova ustanovilo solastnino, zato tudi vpis v zemljiško knjigo ni mogoč, saj izrek sklepa ne vsebuje zemljiškoknjižnega dovolila. Sodišče si mora pri razdružitvi prizadevati, da se čimbolj približa volji solastnikov in šele, če ni mogoče upoštevati vseh interesov, opravi delitev po lastni oceni in glede na okoliščine primera. Bistvo fizične delitve je, da sodišče s sklepom odloči o pridobitvi izključne lastninske pravice za vsakega solastnika, ki mu pripada nov osamosvojeni del prej ene stvari. Zato si mora sodišče tudi prizadevati, da opravi najprej fizično delitev stvari. Predlagateljica pa z izjemo navedb, katere parcele naj se ji dodelijo v last, ni izkazala z ničemer upravičenega interesa, da dobi ravno te parcele. Sodišče tudi ni sledilo pisnim navedbam in predlogom prvega nasprotnega udeleženca v vlogi z dne 7.9.2005, v kateri izkazuje upravičen interes po pridobitvi nepremičnin v izključno last. Prav tako ni sledilo predlogom druge nasprotne udeleženke oz. se o razlogih sklepa do njih ni opredelilo. Zato je podana bistvena kršitev določb postopka. Sodišče pa je neupravičeno in zmotno dodelilo delež 1/3 H. J. in A. K. pa deleţ 2/3 na nepremičninah, kot to izhaja iz točke 2 sklepa, saj je nesporno, da je H. J. solastnica solastnih premičnin do deleţa 5/20, torej Ľ in ne 1/3. Sodiđče je s tem vzpostavilo novo solastniđko razmerje, s tem pa znatno oteţilo delitev. Sicer pa je sodišče v sklepu tudi zmotno povzelo navedbe predlagajočih strank, zlasti glede vrednosti nepremičnin. Zato predlaga, da se pritožbi ugodi in da se sklep razveljavi in postopek vrne sodišču v ponovno odločanje.

Pritožba je utemeljena.

Predlog za razdružitev skupnega premoženja je bil vložen priporočeno po pošti 24.12.2001, ko še ni veljal Stvarnopravni zakonik (SPZ), zato se za obravnavanje tega primera uporabljajo določbe Zakona o nepravdnem postopku, ki še niso bile razveljavljene. Sicer pa Zakon o nepravdnem postopku podobno ureja postopek za razdružitev solastne nepremičnine kot SPZ. 5. čl. ZNP nalaga sodišču dolžnost, da si ves čas postopka prizadeva, da se pravice in pravni interesi udeležencev čimprej ugotovijo in zavarujejo. Tu je uveljavljeno načelo hitrosti postopka. 122. čl. ZNP je bil razveljavljen z dnem uveljavitve SPZ, torej s 1.1.2003. Po 268. čl. SPZ se vsi postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, zaključijo po določilih prejšnjih predpisov, razen če ta zakon določa drugače. Zato je bilo sodišče dolžno v tem postopku uporabljati še določbe ZNP, 122. čl., ki določa, da si mora sodišče prizadevati, da se praviloma opravi fizična delitev stvari in da solastniki dobijo tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes ter 4 čl. ZPP, ki uzakonja načelo obojestranskega zaslišanja. Šele, če stvari fizično ni mogoče razdeliti tako, da sprejme vsak solastnik stvari v vrednosti svojega solastnega deleža, odloči sodišče, da mora tisti solastnik, ki je prejel večjo vrednost, izplačati solastniku oz. solastnikom, ki so sprejeli manjšo vrednost, razliko v vrednosti v roku, ki ne sme biti daljši kot 3 mesece, razen če se udeleženci drugače sporazumejo. Sodišče pa lahko ravna tudi po III. odst. tako, da stvar dobi samo eden od solastnikov, ki mora druge izplačati. Šele, če fizična delitev ni mogoča ali je mogoča le ob znatnih spremembah same stvari ali ob znatnem zmanjšanju njene vrednosti, določi sodišče, da se delitev opravi s prodajo stvari in z razdelitvijo izkupička. V sklepu o delitvi stvari sodišče odloči, da morajo udeleženci, ki imajo stvar oz. delež stvari v svoji posesti, te izročiti udeležencem, ki jim pripadajo po delitvi stvari. Če sodišče opravi fizično delitev pomeni, da mora opraviti delitev na tak način, da vsak od solastnikov postane izključni lastnik, saj v nasprotnem primeru delitev ne bi bila smiselna. Pri fizični delitvi sodišče s sklepom odloči o pridobitvi izključne lastninske pravice za vsakega solastnika, ki mu pripade nov osamosvojeni del prej ene stvari. Takšna delitev, kot jo je opravilo sodišče, ni delitev skupnega premoženja, saj je še vedno ostalo solastninsko razmerje. Sodišče bi lahko tako postopalo le v primeru, da bi se vse stranke s tem strinjale. Sodišče prve stopnje je zato nepravilno uporabilo materialno pravo, to je tiste določbe, ki urejajo razdružitev solastnega premoženja, zaradi nepravilno uporabljenega materialnega prava pa je tudi dejansko stanje napačno ugotovljeno. Zato je pritožba nasprotnega udeleženca utemeljena in je bilo potrebno sklep sodišča prve stopnje razveljaviti za vsa udeležence, ki so nujni sosporniki.

Sodišče prve stopnje bo moralo pri ponovnem obravnavanju zadeve, ob upoštevanju določbe 5. čl. ZNP, odpraviti vse te pomanjkljivosti in odločiti o tem ali so izpolnjeni pogoji za fizično delitev, pri tem pa bo moralo upoštevati navedbe vseh strank in tudi razdeliti stvar tako, da bodo solastniki na njej pridobili izključno lastninsko pravico, v kolikor pa takšna delitev ne bi bila možna, pa opraviti civilno delitev. V skladu z določbo 4. čl. ZNP bo moralo dati strankam možnost, da se izjavijo o navedbah drugih strank in da sodelujejo v dokaznem postopku. Sodišče bo moralo z natančnim zaslišanjem strank ugotoviti njihove interesa in šele nato odločiti. Če bo opravilo fizično delitev pa bo moralo v sklepu tudi odločiti kaj mora kdo storiti za izvedbo delitve, če pa ima eden od solastnikov stvar v posesti pa mu mora naložiti, da jo izroči (čl. 124 ZNP).

Pritožbeno sodišče pa sodišče prve stopnje opozarja še na nepravilnost postopka pri postavitvi izvedenca, saj je sodišče ravnalo napačno, ko je prepustilo izbiro enega izvedenca drugemu izvedencu. Sodišče je tisto, ki vodi postopek z dokazovanjem in ki v skladu z določbo 243. in 252. čl. ZPP vodi dokazovanje z izvedenci in označi izvedencu delo, ki naj ga opravi. Sodišče je tudi tisto, ki odloča o zadevi in takšne odločitve ne more in ne sme prepustiti izvedencu.

Sodišče prve stopnje bo moralo pri ponovnem odločanju o zadevi upoštevati vse zgoraj navedeno, predvsem pa upoštevati izjave vseh strank, nato pa ugotavljati, v kolikor bo ponovno opravilo fizično delitev, katera stranka ima interes na določenem delu nepremičnine in to svojo ugotovitev tudi obrazložiti.

Pritožbeno sodišče pa sodišče prve stopnje opozarja še na dve napaki, ki jih je sodišče storilo. Prva je ta, da sodišče ni reagiralo na predlog ene od strank za popravo sklepa, druga pa, da pritožba ni bila vročena H. J., oz. iz spisa to ni razvidno. Ker je pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje razveljavilo, zaradi teh dveh napak ni vračalo spisa na drug način.