- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
Sklep I Up 108/2011
ECLI:SI:VSRS:2011:I.UP.108.2011 Upravni oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Če pritožnik pritožbo vloži sam in niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbi ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit, je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima, zato je Vrhovno sodišče tako pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.
Izrek
Pritožba se zavrže.
Obrazložitev
1. Z izpodbijanim sklepom, zoper katerega je tožnica vložila pritožbo, je sodišče prve stopnje na podlagi določb prvega in drugega odstavka 12. člena Zakona o sodnih taksah – ZST-1 kot neutemeljen zavrnilo tožničin predlog za oprostitev plačila sodnih taks.
2. Pritožba ni dovoljena.
3. Po določbi tretjega odstavka 1. člena ZST-1 se v postopkih odločanja glede plačil sodnih taks po tem zakonu smiselno uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo sodne takse, razen če ta zakon ne določa drugače. Zakon o upravnem sporu – ZUS-1 v drugem odstavku 22. člena določa, da lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Ustavnost te določbe je presojalo Ustavno sodišče RS, ki je v odločbi U-I-69/07 z dne 4. 12. 2008 (Ur. l. RS, št. 119/2008) ugotovilo, da ni v neskladju z Ustavo RS.
4. Glede na določbo prvega odstavka 22. člena ZUS-1 se za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, primerno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, to je Zakona o pravdnem postopku – ZPP. Po določbi četrtega odstavka 343. člena ZPP pritožba ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice. V obravnavani zadevi je tožnica pritožbo vložila sama, pri tem pa ni izkazala, da bi imela opravljen pravniški državni izpit. Na podlagi določbe 336. člena ZPP se v postopkih s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, zato Vrhovno sodišče pritožnice ni pozivalo k dopolnitvi pritožbe, v kateri bi lahko izkazala sposobnost za njeno vložitev, ampak je pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.
5. O zadevi je odločala sodnica poročevalka na podlagi prvega odstavka 346. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, ki določa, da lahko nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom že sodnik poročevalec, če ob preizkusu ugotovi, da pritožba ni dovoljena in če tega ni storil že predsednik senata sodišča prve stopnje.