Jedro

Pritožbeno sodišče soglaša s predlagateljem, da odločitev v sodbi posega v predlagateljev pravni položaj, oziroma da se tudi nanj razteza pravni učinek sodbe, tako da ga zajame v svoje subjektivne meje pravnomočnosti. Za takšno pravno situacijo je treba uporabiti pravilo iz prvega odstavka 202. člena ZPP, na podlagi katerega lahko kot intervenient vstopi v pravdo tudi oseba, na katero se sodna odločba neposredno nanaša; ta oseba ima položaj enotnega sospornika (196. člen ZPP).

Ker je predlagatelj sosporniški intervenient, zanj ne pride v poštev pravilo iz četrtega odstavka 201. člena ZPP in v zvezi s tem obrazložitev izpodbijanega sklepa o tem, da v postopku ne morejo veljati dejanja predlagatelja, ki so v nasprotju z dejanji glavne stranke. Sosporniški intervenient namreč lahko opravlja vsa procesna dejanja, tudi v nasprotju s strankinimi, veljajo pa tista, ki so aktivna in za stranko koristna; če nastopa na pasivni strani, so aktivna in koristna tista dejanja, ki vodijo k zavrnilni sodbi.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se dopusti stranska intervencija A. A. na strani tožene stranke.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog A. A. (v nadaljevanju: predlagatelj) za stransko intervencijo na strani toženca.

2. Zoper sklep se pritožuje predlagatelj zaradi vseh pritožbenih razlogov. Ne strinja se s tem, da nima pravnega interesa za stransko intervencijo. Navaja, da je že v izjavi o intervenciji (ob hkratno vloženi pritožbi zoper sodbo z dne 13. 6. 2023) pojasnil, da se sodba nanaša neposredno na njegov pravni položaj. To pomeni, da ima položaj sosporniškega intervenienta in zasleduje pravni interes, da ostane njegovo imenovanje v veljavi. Interes sosporniškega intervenienta je lahko drugačen od interesa toženca. Predlagatelj je pravočasno vložil pritožbo zoper sodbo, zato ta v izpodbijanem delu ni mogla postati pravnomočna. Sodišče bi o njej moralo odločiti. Skladno z 200. členom ZPP se do pravnomočnosti sklepa, s katerim se intervencija zavrne, pravdna dejanja intervenienta ne morejo izključiti. Sodišče je izključilo pravdna dejanja predlagatelja s tem, ko je presojalo intervencijo glede na stanje na dan 26. 10. 2023. Toženec je umaknil svojo pritožbo zoper sodbo v nasprotju z moralo in poštenjem, zgolj zaradi uklanjanja tožnici in v škodo sebe ter predlagatelja. Predlaga, da se dovoli stranska intervencija in njegova pritožba.

3. Toženec v odgovoru na pritožbo navaja, da predlagatelj nima pravnega interesa za stransko intervencijo. Ne more vstopiti v pravnomočno končani spor, ki je bil končan na podlagi izvensodne poravnave med tožnico in tožencem, kar je rezultiralo v umiku toženčeve pritožbe zoper sodbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadaljnji) v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba. Po uradni dolžnosti je pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki so naštete v navedeni določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Iz spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje dne 13. 6. 2023 izdalo sodno odločbo, s katero je v I. točki izreka zavrglo tožbo v delu, da je toženec dolžan ponoviti postopek imenovanja generalnega direktorja in upoštevati tudi tožničino prijavo, v II. točki izreka pa je razveljavilo točko 4-4 sklepa 2. redne seje programskega sveta z dne 17. 3. 2022. Zoper odločitev v I. točki izreka ni bila vložena pritožba, zato je ta del sodne odločbe postal pravnomočen. Zoper II. točko izreka sta se pritožila toženec in predlagatelj, ki je hkrati izjavil, da vstopa v pravdo kot intervenient na strani toženca. Toženec je nato pritožbo umaknil, kar je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 2. 10. 2023 vzelo na znanje. O vlogi predlagatelja je odločilo z izpodbijanim sklepom.

7. Prvostopenjska zavrnitev predloga za stransko intervencijo temelji na naslednjih ugotovitvah: ker je toženec 18. 9. 2023 umaknil pritožbo, je tega dne postala sodba z dne 13. 6. 2023 pravnomočna; predlagatelj zato nima pravnega interesa za stransko intervencijo in ne more vstopiti v pravnomočno končani spor; v postopku ne morejo veljati dejanja predlagatelja, ki so v nasprotju z dejanji toženca.

8. V vlogi, v kateri je predlagatelj izjavil, da vstopa v pravdo kot stranski intervenient (pa tudi v obravnavni pritožbi), zatrjuje, da se spor nanaša neposredno na njegov pravni položaj. To je podkrepil s sklepom z dne 23. 3. 2022, s katerim je bil imenovan za generalnega direktorja toženca, in s pogodbo o zaposlitvi z dne 18. 3. 2022, ki jo je sklenil s tožencem.

9. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil z II. točko izreka sodbe, zoper katero je predlagatelj vložil pritožbo, razveljavljen sklep programskega sveta z dne 17. 3. 2022 v delu, v katerem se glasi: "Programski svet na podlagi poročila volilne komisije ugotavlja, da je bil z večino glasov vseh članov programskega sveta za generalnega direktorja izvoljen A. A. Na mesto generalnega direktorja toženca se imenuje A. A. Mandat traja štiri leta in prične teči 18. 3. 2022". Glede na to, da je ta sklep programskega sveta predstavljal pravno podlago za sprejem sklepa o imenovanju predlagatelja za generalnega direktorja z dne 23. 3. 2022 in za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas (trajanja mandata predlagatelja - generalnega direktorja), pritožbeno sodišče soglaša s predlagateljem, da odločitev v II. točki izreka sodbe posega v njegov pravni položaj, oziroma da se tudi nanj razteza pravni učinek sodbe, tako da ga zajame v svoje subjektivne meje pravnomočnosti. Za takšno pravno situacijo je treba uporabiti pravilo iz prvega odstavka 202. člena ZPP, na podlagi katerega lahko kot intervenient vstopi v pravdo tudi oseba, na katero se sodna odločba neposredno nanaša; ta oseba ima položaj enotnega sospornika (196. člen ZPP).

10. Ker je predlagatelj sosporniški intervenient, zanj ne pride v poštev pravilo iz četrtega odstavka 201. člena ZPP in v zvezi s tem obrazložitev izpodbijanega sklepa o tem, da v postopku ne morejo veljati dejanja predlagatelja, ki so v nasprotju z dejanji glavne stranke. Sosporniški intervenient namreč lahko opravlja vsa procesna dejanja, tudi v nasprotju s strankinimi, veljajo pa tista, ki so aktivna in za stranko koristna; če nastopa na pasivni strani, so aktivna in koristna tista dejanja, ki vodijo k zavrnilni sodbi.1

11. Iz spisa je razvidno, da sta tako toženec kot predlagatelj zoper II. točko izreka sodbe vložila pritožbo. Toženec jo je nato res umaknil, vendar pa zaradi tega II. točka izreka sodbe ni postala pravnomočna, kot je to v izpodbijanem sklepu zmotno obrazložilo sodišče prve stopnje. Nastop te pravnomočnosti preprečuje pritožba predlagatelja, ki jo je vložil zoper to točko izreka sodbe. Predlagatelj namreč v pritožbi zoper izpodbijani sklep utemeljeno opozarja na določbo drugega odstavka 200. člena ZPP, po kateri se do pravnomočnosti sklepa, s katerim se zavrne intervencija, intervenient lahko udeležuje postopka in se njegova pravdna dejanja ne morejo izključiti. Kot je bilo obrazloženo, ima predlagatelj položaj enotnega sospornika. V 196. členu ZPP je predpisano, da se enotni sosporniki štejejo za enotno pravdno stranko, tako da se razteza tudi nanje učinek pravdnih dejanj, ki so jih opravili drugi sosporniki. Četudi je torej toženec pritožbo umaknil, se tudi nanj razteza učinek vložene pritožbe predlagatelja kot toženčevega enotnega sospornika, ki preprečuje nastop pravnomočnosti II. točke izreka sodbe.2

12. Toženčevo (pavšalno) sklicevanje v odgovoru na pritožbo, da je bila sklenitev izvensodne poravnave med njim in tožnico razlog za to, da je umaknil pritožbo zoper sodbo, ne vpliva na sprejem drugačnih stališč o stranski intervenciji. Kljub umiku toženčeve pritožbe je II. točka izreka sodbe ostala v veljavi, je pa zoper njo vložena pritožba predlagatelja, o kateri je treba odločiti.

13. Na podlagi vsega obrazloženega je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ob pravilni uporabi materialnega prava dopustilo stransko (sosporniško) intervencijo predlagatelja na strani toženca (358. člen in 3. točka 365. člena ZPP). Navedeno pomeni, da je sodišče prve stopnje dolžno izpeljati predpisani postopek s pritožbo, ki jo je predlagatelj vložil zoper sodbo (342. člen ZPP in nadaljnji).

14. Do ostalih pritožbenih navedb se pritožbeno sodišče ni opredelilo, saj niso bile ključnega pomena za odločitev o pritožbi (prvi odstavek 360. člena ZPP).

1 Pravdni postopek: zakon s komentarjem, Lojze Ude ... [et. al.], Uradni list, GV Založba, str. 279. Prim. tudi III Ips 11/2005. 2 Pravdni postopek: zakon s komentarjem …, str. 261: Šteje se, da so vsi vložili redno (ali izredno) pravno sredstvo, čeprav je to storil en sam.