Jedro

Glede določenosti oziroma določljivosti lokacije izpolnitve obveznosti je potrebno izhajati iz narave obveznosti oziroma tožbenega zahtevka tožbe zaradi motenja posesti, pri kateri že zakon upošteva, da bosta odločitev o določenem ravnanju motenja in prepoved prihodnjih motilnih ravnanj učinkovali tudi za prihodnja ravnanja, ki se v bistvu ne razlikujejo od prejšnjega motenja (229. člen ZIZ), poleg tega pa je upoštevati, da volja upnikov v tožbenem zahtevek ni bila tako natančno in konkretno opredeljena, da bi dolžnika zavezala k zasaditvi cipres in orehovega drevesa ter postavitvi žara na točno določeno mesto.

Izrek

1. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne istemu sodišču v nov postopek.

2. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom ugodilo ugovoru dolžnikov z dne 23. 12. 2010, sklep o izvršbi In 1927/2010 z dne 8. 12. 2012 razveljavilo ter predlog za izvršbo z dne 19. 10. 2010 zavrnilo (I. točka izreka). Nadalje je odločilo, da sta upnika dolžna v roku 8 dni povrniti dolžnikoma 1.254,84 EUR stroškov ugovornega postopka (II. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se pritožujeta upnika zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. V pritožbenem predlogu se zavzemata za razveljavitev izpodbijanega sklepa ter povrnitev pritožbenih stroškov. Po njunem je zaključek sodišča prve stopnje, da je izvršilni naslov (sklep Okrajnega sodišča v Mariboru III P 665/2008 z dne 15. 2. 2010) premalo določen in neprimeren za izvršbo, materialnopravno zmoten. Primernost izvršilnega naslova bi moralo sodišče preizkusiti že ob prejemu predloga za izvršbo. Opozorita, da je sodišče tri leta izvajalo dokaze, o primernosti tožbenega zahtevka pa je odločalo že sodišče po uradni dolžnosti v pravdi na prvi in drugi stopnji. Izpostavita, da so razlogi izpodbijanega sklepa kontradiktorni. V kolikor je sodišče mnenja, da bi dolžnika lahko sama izvršila jima naložene obveznosti in kar naj bi delno tudi storila, je možna tudi izvršitev po tretji osebi (v nasprotju s tem, kar sodišče zaključuje v sklepu). Obveznost, ki se jima z izvršilnim naslovom nalaga, je po njunem določljiva. Natančna navedba sorte oziroma vrste in kvalitete cipres in orehovega drevesa ter kvaliteta in znamka zidanega žara, niso odločilne okoliščine pri presoji možnosti nadomestne izpolnitve oziroma primernosti izvršilnega naslova oziroma določljivosti njunih obveznosti. Pojasnita, da se cena posameznih vrst - sort in kvalitet dreves ter zidanega žara ne razlikujejo bistveno, mikrolokacija cipres, oreha in žara pa je prav tako določljiva. Grajata tudi stroškovno odločitev.

3. Dolžnika v odgovoru na pritožbo upnikov nasprotujeta pritožbenim razlogom ter predlagata zavrnitev pritožbe in potrditev sklepa sodišča prve stopnje. Priglašata stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkušalo pravilnost izpodbijanega sklepa v okviru presoje utemeljenosti pritožbenih navedb, kot tudi v okviru uradnega pritožbenega preizkusa po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s členom 366. istega zakona ter 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. Sodišče prve stopnje je po izpeljanem dokaznem postopku zaključilo, da je zahtevek upnikov, kot je oblikovan v izreku izvršilnega naslova - sklepa Okrajnega sodišča v Mariboru III P 665/2008 z dne 15. 2. 2010, premalo določen, zato ni primeren za izvršbo s predlaganim izvršilnim sredstvom - nadomestna izpolnitev po prvem odstavku 225. člena ZIZ (21. člen ZIZ). Zahtevek po vsebini naj ne bi bil natančno določen, saj iz njega ni razvidna natančna lokacija zasaditve cipres in orehovega drevesa, ker niso navedene razdalje - oddaljenost od meje, temveč je naveden zgolj južni del nepremičnine in vzporednica z zahodno mejo med nepremičninama, predvsem pa ni določena niti določljiva vrsta in kvaliteta cipres, orehovega drevesa ter kvaliteta in znamka zidanega žara. Sodišče prve stopnje je na tej podlagi ugovoru dolžnikov ugodilo, sklep o izvršbi razveljavilo ter predlog za izvršbo zavrnilo.

Navedeni razlogi in zaključki sodišča prve stopnje so materialnopravno zmotni in jih pritožbeno sodišče tudi glede na pritožbene očitke ne more sprejeti.

7. Po načelu formalne legalitete, ki je odraz pravnomočnosti odločbe, sodišče v izvršilnem postopku ni več upravičeno preučevati resničnosti dejstev ali pravilnosti pravnega sklepanja glede terjatve (pravica do dajatve, storitve, dopustitve ali opustitve) v izvršilnem naslovu. V zvezi z izvršilnim naslovom je zato dolžno ugotoviti le naslednje: ali predložena listina predstavlja, katero izmed v zakonu predvidenih listin, ki so lahko izvršilni naslov, ali gre za javno listino, ali izpolnjuje pogoje za izvršljivost, ali je izvršilni naslov primeren za izvršbo po vsebini ter ali je dolžnikova obveznost možna in dopustna. Izvršilni naslov je primeren za dovolitev in opravo izvršbe, če ima z zakonom določeno vsebino: navedeni obe stranki, navedene predmet, vrsto, obseg in čas izpolnitve obveznosti (prvi odstavek 21. člena ZIZ). Preizkus primernosti izvršilnega naslova glede opredelitve obveznosti je zajet tudi v uradnem pritožbenem preizkusu pravilne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. S sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru III P 665/2008 z dne 15. 2. 2010 (izvršilni naslov) je bilo ugodeno zahtevku upnikov po vzpostavitvi prejšnjega stanja, in sicer je bila dolžnikoma naložena obveznost postavitve zidanega žara in posaditve 5 m visokega orehovega drevesa na južni del nepremičnine parc. št. 542/8 k.o., nadalje posaditve 7 komadov cipres višine 3 m na zahodnem delu nepremičnine parc. št. 542/8 k.o., vzporedno z zahodno mejo med nepremičninama parc. št. 542/8 in parc. št. 542/1, obe k.o., dolžnici A. pa je bila naložena še obveznost posaditve dodatnih 2 komadov cipres višine 3 m na zahodnem delu nepremičnine parc. št. 542/8 k.o., vzporedno z zahodno mejo med nepremičninama parc. št. 542/8 in parc. št. 542/1, obe k.o. S takšnim sklepom je torej dolžnikoma naložena dajatvena obveznost do upnikov. Zahtevek, ki ga je okrajno sodišče sprejelo v izrek sklepa, je tako po svoji pravni naravi obligacijski zahtevek, zato se glede izvršljivosti podreja pravilom o možnosti, določenosti in določljivosti izpolnitve, kot jih urejata člena 34. in 35. Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Glede na pomisleke prvostopenjskega sodišča o nedoločenosti izreka izvršilnega naslova je pojasniti, da je predmet obveze določen tudi, če je določljiv v smislu 38. člena OZ. Za določljivost morajo biti podani elementi, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, kaj morata dolžnika dati, storiti ali dopustiti. V obravnavanem primeru je v izvršilnem naslovu navedeno, kaj sta dolžnika dolžna dati. Navedena pravila o določenosti predmeta obveze, ki veljajo za pogodbe, veljajo smiselno tudi za sodni izrek.

9. Primerna opredelitev obveznosti v izvršilnem naslovu ne sme puščati nobenih dvomov o tem, kakšna obveznost je dolgovana, in od izvršilnega sodišča ne sme zaradi zgoraj opisanega načela formalne legalitete terjati dodatnega vsebinskega odločanja. V izvršilnem postopku je namreč sodišče vezano na izvršilni naslov, zato ne more upniku prisoditi manj ali kaj drugega, kot izhaja iz izvršilnega naslova, prav tako pa ne more presojati pravilnosti in zakonitosti le-tega, ter vanj posegati. Izvršilni postopek je v tem smislu namenjen le realizaciji upnikove terjatve, ki je ugotovljena v predhodnem pravdnem postopku. Vsi elementi za določitev obsega obveznosti morajo tako izhajati iz samega izvršilnega naslova. V obravnavanem primeru pa so pri opredelitvi obveznosti dolžnikov po oceni pritožbenega sodišča konkretni elementi glede vrste, starosti in kakovosti dreves, ter znamke in kvalitete žara, v izvršilnem naslovu resda izostali, vendar navedeno ne vpliva na določenost oziroma določljivost predmeta obveznosti iz izvršilnega naslova. V tej zvezi ni mogoče mimo 286. člena OZ, ki določa, da v primeru, če so predmet dajatvene obveznosti nadomestne stvari, torej stvari določene po vrsti (obravnavani primer), in če upnika v tožbenem zahtevku konkretnejših lastnosti teh stvari nista določila, lahko dolžnika obveznost izpolnita s tem, da upnikoma izročita nadomestne stvari (stvari, ki pripadajo vrsti, določeni v zahtevku) srednje kakovosti. Glede na navedeno lahko upnika od dolžnika zahtevata samo izvršitev tistega izpolnitvenega ravnanja, ki je predmet obveznosti dolžnikov, slednja pa svojo obveznost izpolnita (že) s posaditvijo 3 m visokih cipres, 5 m visokega orehovega drevesa ter postavitvijo zidanega žara srednje kakovosti.

10. Glede določenosti oziroma določljivosti lokacije izpolnitve obveznosti je potrebno izhajati iz narave obveznosti oziroma tožbenega zahtevka (smiselna uporaba drugega odstavka 294. člena OZ) - tožbe zaradi motenja posesti, pri kateri že zakon upošteva, da bosta odločitev o določenem ravnanju motenja in prepoved prihodnjih motilnih ravnanj učinkovali tudi za prihodnja ravnanja, ki se v bistvu ne razlikujejo od prejšnjega motenja (229. člen ZIZ), poleg tega pa je upoštevati, da volja upnikov v tožbenem zahtevek ni bila tako natančno in konkretno opredeljena, da bi dolžnika zavezala k zasaditvi cipres in orehovega drevesa ter postavitvi žara na točno določeno mesto, zato se lahko dolžnika rešita svoje obveznosti z zasaditvijo cipres v ravni vrsti vzporedno z zahodno mejo med nepremičninama parc. št. 542/8 in 542/1, obe k.o. (prvi odstavek 282. člena OZ), torej kjerkoli na zahodnem delu, vendar vzporedno z mejo, s postavitvijo orehovega drevesa in žara pa kjerkoli na južnem delu nepremičnine parc. št. 542/8 k.o., kot je to določeno v izvršilnem naslovu, pri čemer je potrebno paziti, da se izpolnitev v bistvenem ne razlikuje od „prejšnjega stanja“.

11. Sodišče prve stopnje pri presoji ugovornih navedb dolžnikov ni izhajalo iz navedenih, za konkretni primer odločilnih materialnopravnih izhodišč (smiselna uporaba določil OZ glede določenosti oziroma določljivosti predmeta obveznosti), upnika pa sta s pritožbenimi izvajanji v povezavi z uradnim pritožbenim preizkusom zadeve uspela omajati zaključke sodišča prve stopnje. Glede na naravo stvari in okoliščine primera, ko sodišče prve stopnje ključnih pravnih in dejanskih vprašanj ni popolno ugotovilo, pritožbeno sodišče ne more samo dopolnjevati postopka oziroma odpravljati teh pomanjkljivosti, ne da bi strankama odvzelo pravico do učinkovite pritožbe, ki je ustavno varovana kategorija. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, zato je potrebno sklep sodišča prve stopnje v skladu s 3. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ razveljaviti ter vrniti zadevo istemu sodišču v ponovno odločanje. To bo moralo v ponovljenem postopku ob upoštevanju navedenih določil, ki se nanašajo na določenost oziroma določljivost predmeta obveznosti ter v povezavi z ugovornimi navedbami dolžnikov, ponovno presoditi, ali je bila obveznost dolžnikov po vsebini pravilno izpolnjena, pri čemer naj najprej ugotovi, katero izpolnitveno ravnanje je bilo predmet obveznosti in katero izpolnitveno ravnanje (s kakšnimi značilnostmi) sta dolžnika dejansko opravila (s pomočjo v postopek pritegnjenih izvedencev). V kolikor bo ugotovljeno, da dolžnika naložene obveznosti nista pravilno izpolnila, naj prvostopenjsko sodišče glede na sklep o izvršbi, s katerim je dovolilo, da upnika na stroške dolžnikov zaupata delo nekomu tretjemu (nadomestna izpolnitev), izračuna višino stroškov in dolžnika zaveže k založitvi tega zneska po 225. členu ZIZ.

12. Glede na pritožbena izvajanja upnikov je še dodati, da so razlogi sodišča prve stopnje v 15. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa med seboj v nasprotju. Sodišče namreč pojasnjuje, da bi dolžnika lahko izpolnila z izvršilnim naslovom naložene jima obveznosti, kar naj bi delno tudi izvršila, med tem ko pa prisilna izvršitev po tretji osebi na stroške dolžnikov ni mogoča, ker ni jasno določena. Sodišče prve stopnje se naj v ponovljenem postopku tudi jasno opredeli do navedene okoliščine.

13. Razveljavitev odločitve o glavni stvari je narekovala tudi razveljavitev odločitve o stroških ugovornega postopka (II. točka izreka) ter vrnitev zadeve tudi v tem obsegu sodišču prve stopnje v novo odločanje.

14. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ pridržana za končno odločbo.