Jedro

Upravičenec do brezplačne pravne pomoči je dolžan vrniti prejeta sredstva tudi v primeru, ko mu je bila v postopku, v zvezi s katerim je dobil odobreno pomoč, prisojena odškodnina za nepremoženjsko škodo.

Izrek

1. Tožba se zavrne.

2. Tožničina zahteva za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Organ za brezplačno pravno pomoč odločil, da je tožnica dolžna povrniti Republiki Sloveniji 2.031,36 €, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči. V obrazložitvi navaja, da je bila upravičenka (tožnica) na podlagi odločbe Okrožnega sodišča v Mariboru, opr. št. Bpp 701/2008-7 z dne 30. 9. 2008 upravičena do brezplačne pravne pomoči v obliki oprostitve plačila stroškov izvedenca medicinske stroke v zvezi s sklepom, ki ga je dne 27. 5. 2008 sprejelo Okrožno sodišče v Mariboru v pravdni zadevi pod opr. št. III P 1310/2007. Dne 20. 11. 2009 je bila v navedeni pravdni zadevi izdana sodba (ki je postala pravnomočna dne 1. 6. 2010 in izvršljiva dne 6. 7. 2010), na podlagi katere je tožena stranka A., tožnici kot upravičenki dolžna izplačati odškodnino v višini 1.642,20 € z zakonskimi zamudnimi obrestmi, od zneska 1.700,00 € od 20. 9. 2007 do 27. 1. 208 in od zneska 3.400,00 € od 20. 9. 2007 do plačila, ter povrniti stroške pravdnega postopka v višini 486,72 €. V nadaljevanju postopka je tako Organ za BPP nasprotnega udeleženca pozval k povrnitvi stroškov postopka, ki so bili iz naslova BPP izplačani izvedencu. Vendar pa je Slovensko zavarovalno združenje sodišču poslalo dokazilo, da je s sodbo odmerjene stroške že poravnalo z nakazilom na račun upravičenkinega pooblaščenca. Glede na navedeno je Organ za BPP, v skladu z določbami 46. in 48. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Uradni list RS, št. 96/2004 -UPB1 ter 23/08), povračilo stroškov nudenja BPP naložil upravičenki, ki je pridobila premoženje. Predmetni stroški so bili iz naslova BPP odmerjeni in izplačani Komisiji za fakultetna izvedenska mnenja pri Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru, opr. št. Bpp 701/2008-10 z dne 16. 4. 2009, v višini 1.650,48 € in na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru, opr. št. Bpp 701/2008-13 z dne 23. 9. 2009, v višini 380,88 €. Če upravičenka dolga ne bo poravnala v določenem roku, bo sodišče dolžni znesek prisilno izterjalo po uradni dolžnosti.

Tožnica v tožbi navaja, da je bila stranka v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Mariboru pod opr. št. III P 1310/2007, v kateri ji je prisojena odškodnina za nepremoženjsko škodo v skupni višini 1.700,00 € ter stroški v višini 486,72 €. Skupno je iz naslova glavnice in stroškov prejela 2.186,72 €. Tožena stranka ji je stroške plačala glede na uspeh v pravdi, v višini 181,84 €. Zato je lahko tožnica dolžna povrniti kvečjemu ta znesek pravdnih stroškov. Če bi morala povrniti stroške, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, bi za vse pretrpljene telesne bolečine, prestane neugodnosti zdravljenja, prestani strah, kakor tudi pretrpljene in bodoče duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti prejela zgolj 155,36 €, kar je absurdno. Stališče Organa za BPP je zato pravno zmotno. Tudi, če bi zavzeli stališče, da mora tožnica povrniti stroške, je dolžna povrniti samo tisti del, s katerim je v pravdi uspela. To pa pomeni, da bi morala povrniti največ 486,72 € stroškov.

Nadalje ji je bila s sodbo prisojena odškodnina na nepremoženjsko škodo. Ta odškodnina je prejemek, ki pomeni denarno satisfakcijo za okvaro zdravja in zato nanj ni moč poseči s prisilnimi sredstvi. Iz tega razloga je ta oblika odškodnine izvzeta tudi iz pravnega prometa na podlagi določb 176. člena Obligacijskega zakonika in 101. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju. Upravno sodišče je v tej zadevi že odločalo in tožbi ugodilo, sedaj pa je Organ za BPP izdal popolnoma identičen sklep. Poleg tega ne gre spregledati dejstva, da je tožnica bila upravičenka do brezplačne pravne pomoči. Stanje, po katerem bi tožnica brezplačno pravno pomoč vračala preko meja prisojenih pravdnih stroškov je nevzdržno in v nasprotju z določbo 2. člena Ustave RS. O socialni državi ne more biti niti govora, če je treba prejeto brezplačno pravno pomoč v vsakem primeru, ne glede na upravičenost do takšnega socialnega korektiva, vrniti. Potem ne gre za uresničevanje socialne države, temveč za državno posojilo pod ugodnimi pogoji. Če je temu tako, potem prispevki za socialne transferje niso potrebni, saj gre pri njih, vključno z brezplačno pravno pomočjo v primeru tožnice, za posojilo države, ki ga bo ta v vsakem primeru dobila vrnjenega. Predlaga, da sodišče odpravi izpodbijani sklep ter odloči, da ji je tožena stranka dolžna povrniti njene pravdne stroške, v primeru zamude z zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise zadeve, na tožbo samo pa ni posebej odgovorila.

K 1. točki izreka: Tožba ni utemeljena.

V zvezi z obravnavano problematiko je v 48. členu ZBPP določeno, da je dolžan upravičenec do brezplačne pravne pomoči, če je v postopku delno ali v celoti uspel in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ali na podlagi izvensodne ali sodne poravnave pridobil premoženje oziroma dohodke, povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona. Upravičenec do brezplačne pravne pomoči ni dolžan povrniti stroškov postopka, če je dobil preživnino ali odškodnino za izgubljeno preživljanje zaradi smrti tistega, ki je bil dolžan dajati preživljanje. V nobenem primeru se od upravičenca do brezplačne prane pomoči ne sme terjati več, kot je v postopku dejansko dobil. Iz citiranih določb 48. člena ZBPP torej dejansko izhaja, da mora upravičenec, ki je v postopku, v zvezi s katerim mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, uspel in pridobil premoženje, vrniti prejeti znesek brezplačne pravne pomoči vse do zneska, ki ga je v uspešnem postopku dejansko dobil. Izjema od te dolžnosti vrnitve je določena le v citiranem drugem odstavku 48. člena ZBPP, torej v primeru, če je upravičenec dobil preživnino ali odškodnino za izgubljeno preživljanje zaradi smrti tistega, ki ga je bil dolžan preživljati. Ker nobena od teh dveh navedenih okoliščin ni podana, torej obstaja tožničina dolžnost do povrnitve stroškov postopka vse do zneska, ki ga je v postopku prejela. V prvem odstavku 48. člena ZBPP je izrecno določeno, da obstaja ta dolžnost vrnitve tudi v primeru, če je upravičenec do brezplačne pravne pomoči v postopku le delno uspel. V obravnavanem primeru ni sporno, da je tožnica v sporu delno uspela tako, da ji je bila prisojena odškodnina za nepremoženjsko škodo. Kot tožnica v tožbi sama navaja, je skupaj iz naslova glavnice in stroškov po sodbi prejela 2.186,72 €. Zato obstaja njena zakonska dolžnost vrnitve stroškov prejete brezplačne pravne pomoči do tega zneska. Glede na to, da mora po izpodbijanem sklepu vrniti 2.031,36 €, je takšna odločitev Organa za brezplačno pravno pomoč v skladu z določbami 48. člena ZBPP.

Izpodbijani sklep tudi ni v nasprotju s prejšnjo sodbo tukajšnjega sodišča v isti zadevi št. II U 410/2010-6 z dne 17.11. 2010, kjer je sodišče tožničini tožbi sicer ugodilo, vendar iz razloga, ker v postopku ni bilo ugotovljeno, če je tožnica prisojeno odškodnino dejansko prejela ali ne, niti ni bilo ugotovljeno, če je Republika Slovenija poskušala stroške izterjati od nasprotne stranke v skladu s 46. členom ZBPP. Že takrat pa je sodišče tožnici v sodbi pojasnilo, da njeni tožbeni ugovori (ki so bili enaki sedanjim) niso utemeljeni glede na določbe 48. člena ZBPP in da tudi okoliščina, da bo tožnici po vračilu stroškov postopka ostal le znesek 155,36 €, ni v nasprotju z določbami 48. člena ZBPP.

Tožbeni ugovor, da je predmetna odškodnina, ki jo je tožnica prejela za nepremoženjsko škodo, izvzeta iz pravnega prometa na podlagi določila 176. člena Obligacijskega zakonika in 101. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, je neutemeljen, saj ZBPP v citiranem 2. odstavku 48. člena sam določa, katera sredstva so izvzeta od dolžnosti vračanja (preživnina ali odškodnina za izgubljeno preživljanje).

Prav tako so, glede na določbe 1. in 3. odstavka 48. člena ZBPP, neutemeljeni tožbeni ugovori, v smislu katerih tožnica kot upravičenka do BPP, prejete BPP ni dolžna vrniti ali pa je zavezana k vrnitvi le sorazmernega zneska glede na uspeh v pravdi. V 1. odstavku je namreč jasno določena dolžnost vrnitve v primeru uspeha v pravdi (tudi delnega), v 3. odstavku pa je določena zgornja meja te dolžnosti (od upravičenca se ne sme terjati več, kot je v postopku dejansko dobil).

Glede na navedeno je sodišče ugotovilo, da je bila odločitev upravnega organa zakonita, zato je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. list RS št. 105/06, 62/10).

K 2. točki izreka: Odločitev o zavrnitvi zahteve za povrnitev stroškov postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, saj tožnica v obravnavanem primeru v sporu ni uspela, zato je dolžna sama nositi svoje stroške postopka.