Jedro

Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Revizija zoper sklep je dovoljena le, če gre za sklep sodišča druge stopnje, s katerim je postopek pravnomočno končan. Sklep o pravdnih stroških ne sodi mednje.

Izrek

Revizija se zavrže v delu, s katerim se izpodbija odločbo o stroških postopka.

Sicer se revizija zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik v tej pravdi na podlagi AO plus zavarovanja, ki ga je imel sklenjenega pri toženki, zahteva povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode, ki jo je utrpel v prometni nesreči. Prvostopenjsko sodišče mu je med drugim prisodilo 3.844,95 EUR odškodnine za nepremoženjsko škodo (odškodnino je odmerilo v višini 7.719,19 EUR in od nje odštelo revaloriziran znesek že izplačane odškodnine) z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot izhajajo iz izreka prvostopenjske sodbe, in odločilo o povrnitvi pravdnih stroškov.

2. Pritožbeno sodišče je tožnikovi pritožbi delno ugodilo s tem, da je tožniku prisodilo še 1.460,52 EUR odškodnine za nepremoženjsko škodo, in spremenilo odločitev o povrnitvi pravdnih stroškov. Sicer je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. Navedbe revidenta 3. Zoper to sodbo v zvezi s prvostopenjsko sodbo je tožnik vložil revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava s predlogom, naj ji revizijsko sodišče ugodi in izpodbijani sodbi spremeni tako, da se tožbenemu zahtevku za povrnitev nepremoženjske škode ugodi v celoti. V reviziji ponavlja ugotovljena dejstva, ponekod od njih odstopa (npr. da zaradi motečih brazgotin ne zahaja v družbo in da se svojega izgleda sramuje) in meni, da jih nižji sodišči nista pravilno ovrednotili. Odmerili sta mu prenizko odškodnino iz naslova telesnih bolečin in duševnih bolečin zaradi skaženosti. Pritožuje se tudi zoper odločitev o stroških.

4. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in nasprotni stranki (375. člen ZPP), ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija v delu zoper odločbo o stroških postopka ni dovoljena, v ostalem delu pa ni utemeljena.

O nedovoljenosti revizije zoper odločbo o stroških postopka:

6. Odločba o stroških postopka se šteje za sklep (peti odstavek 128. člena ZPP). Revizija zoper sklep pa je dovoljena le, če gre za sklep sodišča druge stopnje, s katerim je postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 384. člena ZPP). Sklep o pravdnih stroških ne sodi med take sklepe, zato revizija zoper odločbo o pravdnih stroških ni dovoljena(1). Revizijsko sodišče je zato revizijo v tem delu zavrglo (377. člen ZPP).

O neutemeljenosti ostalega dela revizije:

7. V skladu s tretjim odstavkom 370. člena ZPP je revizijsko sodišče vezano na dejansko podlago, ki izhaja iz razlogov prvostopenjske in pritožbene sodbe. Revizijsko sodišče zato ni upoštevalo revizijskih navedb, ki presegajo oziroma odstopajo od ugotovitev iz izpodbijanih sodb (npr. da tožnik zaradi motečih brazgotin ne zahaja v družbo in da se svojega izgleda sramuje).

8. Po presoji revizijskega sodišča sta nižji sodišči z odmero denarne odškodnine za tožnikove prestane in bodoče telesne bolečine v višini 4.590,21 EUR in duševne bolečine zaradi skaženosti v višini 417,29 EUR pravilno izpolnili pravni standard pravične denarne odškodnine iz 179. in 182. člena OZ, ki je podlaga za prisojo pravične denarne odškodnine. Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta po navedenih določbah načelo individualizacije višine odškodnine in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. Prvo načelo zahteva upoštevanje stopnje (intenzivnosti) in trajanja bolečin in strahu glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu. Drugo načelo zahteva, da se pri odmeri odškodnine gleda na pomen prizadete dobrine in namen odškodnine, pa tudi na to, da ne bi šla na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom. Upoštevati je torej treba objektivne materialne možnosti družbe in sodno prakso v podobnih primerih nepremoženjskih škod.

9. Podroben dejanski obseg obeh oblik tožniku nastale nepremoženjske škode je razviden iz razlogov na četrti in peti strani prvostopenjske in na tretji in četrti strani pritožbene sodbe, zato revizijsko sodišče na tem mestu povzema le, da je tožnik v prometni nesreči utrpel zlom prsnice in zvin desnega zapestja. Kasneje se mu je razvil ganglion s posledično okvaro posamičnega nitja ulnarnega živca (in slabšo močjo upogiba mezinca in prstanca desne roke, mravljinčenjem in slabšim občutkom za dotik).

10. Ugotovitve sodišč o telesnih bolečinah in duševnih bolečinah zaradi skaženosti ne dajejo podlage za zvišanje odškodnine iz teh dveh naslovov. Sodišči sta pri odmeri odškodnine v zadostni meri upoštevali vse ugotovljene okoliščine in revizijsko sodišče glede na konkretne okoliščine primera nima pomislekov o pravilnosti odmere denarne odškodnine. Skupni odmerjeni znesek 5.007,50 EUR pomeni, upoštevaje razmere v času izdaje prvostopenjske sodbe, 6,2 takratnih povprečnih neto plač. Tako odmerjena odškodnina je primerljiva z odškodninami za podobno škodo, hkrati pa upošteva vse individualne značilnosti nepremoženjske škode, ki jo je utrpel tožnik. Zneska denarne odškodnine za posamezno obliko nepremoženjske škode pravilno odsevata razmerje med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje. Tako ne gre za zatrjevano zmotno uporabo materialnega prava in se revizija neutemeljeno zavzema za zvišanje prisojene odškodnine.

11. Ker niso podani v reviziji uveljavljani razlogi ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (371. člen ZPP), je revizijsko sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo tožnika v ostalem delu zavrnilo.

.Op. št. (1): Prim. pravno mnenje VS RS z dne 15.12.1998, Pravna mnenja, II/98, str. 4.