- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep I Cp 953/2001
ECLI:SI:VSLJ:2001:I.CP.953.2001 Civilni oddelek
Povzetek
- Pravna sposobnost dedičev za vstop v pravdoAli lahko dediče J. R. prevzamejo pravdo po pokojnem J. R.?
- Podedljivost procesnopravnega položajaKako se dediče obravnava v kontekstu procesnopravnega nasledstva?
- Bistvena kršitev določb postopkaAli je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev, ko je zavrglo tožbo?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Nasledniki podedujejo pravdo in sicer vstopijo v tisto situacijo, v kateri je bila pravda ob smrti stranke. Procesnopravno razmerje je isto in se nadaljuje med novimi subjekti. Za procesnopravno nasledstvo je torej odločilna podedljivost procesnopravnega položaja, ne pa materialnopravnih pravic, ki so predmet tožbenega zahtevka.
Izrek
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Obrazložitev
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo J. R..
Zoper ta sklep se zaradi bistvene kršitve določb postopka pritožujeta tožnika in navajata, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) o tem, kdo je lahko pravdna stranka. Tožbo je zavrglo iz vsebinskih razlogov, saj je sklep utemeljilo z navedbo, da na dediče J. R. ne more preiti njegovo terjatev za nepremoženjsko škodo.
Pritožba je utemeljena.
Res je, da terjatev za povrnitev negmotne škode preide na dediče samo, če je bila priznana s pravnomočno odločbo ali pismenim sporazumom (1. odst. 204. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih). Vendar je ta določba za oceno sposobnosti biti stranka povsem irelevantna. Bistvene so določbe ZPP, po katerih je lahko pravdna stranka vsaka fizična in pravna oseba. To pomeni, da sta to lahko tudi J. R. in G. R. kot dediča pok. J. R.. Nasledniki namreč podedujejo pravdo in sicer vstopijo v tisto situacijo, v kateri je bila pravda ob smrti stranke. Procesnopravno razmerje je isto in se nadaljuje med novimi subjekti. Vsa procesna dejanja prednika ostanejo in učinkujejo naprej, poslej pa imajo učinek le procesna dejanja naslednika (prim. 1. odst. 208. čl. ZPP).
S tem, ko je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo, je torej zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 1. odst. 339. čl. ZPP. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem bo odločalo o utemeljenosti tožbenega zahtevka.