Jedro

Revidentka v postopku podaljšanja odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc ne more imeti lastnosti stranke, saj ta postopek ni začet na njeno zahtevo (aktivna legitimacija) niti ne teče zoper njo (pasivna legitimacija) niti ne more imeti lastnosti stranskega udeleženca, saj ni izkazala svoje osebne, na zakon oprte koristi, ki bi jo lahko varovala v tem upravnem postopku.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožbo tožeče stranke (revidentke) zoper sklep tožene stranke z dne 3. 11. 2003, s katerim je tožena stranka zavrgla revidentkino zahtevo za priglasitev udeležbe in ji ni priznala položaja stranke oziroma stranskega udeleženca v upravnem postopku podaljšanja odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc za TV radiodifuzno radijsko postajo na oddajni točki ... na ... kanalu.

2. Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi izpodbijane sodbe sklicuje na določbe 42. in 43. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP ter drugega odstavka 42. člena in prvega odstavka 45. člena Zakona o telekomunikacijah – ZTel-1 in ugotavlja, da tudi po njegovi presoji revidentka nedvomno v tem postopku ne more imeti lastnosti stranke niti lastnosti stranskega udeleženca. Revidentka ni izkazala pravnega interesa v zadevi. Morebitni dejanski interes glede obravnavane tematike, ki bi ga uveljavljala s pavšalnim sklicevanjem na odškodninske zahtevke v zvezi s pravico do zdravega okolja, namreč ne zadošča, pravni interes oziroma pravna korist pa mora biti oprta na zakon ali drug predpis, ki mora opredeliti, kdo in v katerih primerih ima pravni interes. V konkretnem primeru pa ZTel-1, ki je v času odločanja tožene stranke urejal postopek podaljšanja odločbe o dodelitvi radijske frekvence, možnosti sodelovanja vaških skupnosti v postopku izdajanja odločb o radijskih frekvencah ni predvideval. 3. Revidentka v reviziji (prej pritožbi) navaja, da je prvostopno sodišče s tem, ko ji ni priznalo položaja stranskega udeleženca v postopku, kršilo določbe ZUP, ki se skladno s 4. členom ZTel-1 uporabljajo za predmetni upravni postopek. V obravnavanem primeru je podana njena pravna korist zato, ker želi zavarovati svojo osebno korist, temelječo na Ustavi RS. Revidentka oziroma prebivališča njenih članov se nedvomno nahajajo znotraj vplivnega območja, v katerem bo čutiti negativne vplive radijskega sevanja. Ker je izpodbijana sodba nezakonita in nepravilna, predlaga, da se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

4. Tožena stranka v odgovoru na revizijo (prej pritožbo) v celoti prereka revizijske (prej pritožbene) navedbe in predlaga, da revizijsko sodišče revizijo (prej pritožbo) zavrne kot neutemeljeno.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče odloča o vloženih pravnih sredstvih zoper izdane odločbe sodišča prve stopnje po ZUS-1, če ni s posebnim zakonom drugače določeno; v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba ter so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna 1. 1. 2007. 7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8. V obravnavanem postopku podaljšanja odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc v skladu z ZTel-1 je sporno vprašanje, ali lahko revidentka v njem sodeluje kot stranka v postopku oziroma kot stranska udeleženka.

9. Po določbi prvega odstavka 42. člena ZUP je stranka v upravnem postopku lahko vsaka fizična oseba in pravna oseba zasebnega ali javnega prava, na katere zahtevo je začet postopek ali zoper katero teče postopek oziroma tudi drugi (skupina oseb, itd.), če so lahko nosilci pravic in obveznosti, o katerih se odloča v upravnem postopku (drugi odstavek istega člena). Po določbi prvega odstavka 43. člena ZUP pa ima pravico udeleževati se postopka tudi oseba, ki izkaže pravni interes, to je oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi (stranski udeleženec). Po drugem odstavku istega člena je pravna korist neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. ZTel-1 je med drugim v prvem odstavku 45. člena določal, da se lahko veljavnost odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc na predlog imetnika dovoljenja podaljša, če so izpolnjeni vsi pogoji, ki so ob izteku njene veljavnosti predpisani za dodelitev uporabe radijskih frekvenc. Razlogi za zavrnitev izdaje odločbe o dodelitvi teh frekvenc pa so navedeni v drugem odstavku 42. člena ZTel-1. 10. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča glede na določbi prvega in drugega odstavka 42. člena ZUP in prvega odstavka 45. člena ZTel-1 revidentka v postopku podaljšanja odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc ne more imeti lastnosti stranke, saj ta postopek ni začet na njeno zahtevo (aktivna legitimacija) niti ne teče zoper njo (pasivna legitimacija). Pravilna pa je tudi odločitev, da v tem postopku ne more imeti niti lastnosti stranskega udeleženca, saj glede na določbo 43. člena ZUP z navajanjem okoliščin, na katere se sklicuje v svojih vlogah in v tožbi, ni izkazala svoje osebne, na zakon oprte koristi, ki bi jo lahko varovala v tem upravnem postopku.

11. Revidentka pa neposrednega pravnega interesa v obravnavani zadevi tudi ni izkazala z zgolj pavšalnimi revizijskimi (prej pritožbenimi) navedbami, da želi v postopku varovati svojo osebno korist, temelječo na ustavni pravici do zdravega življenjskega okolja, do zasebne lastnine in osebne integritete ter na Obligacijskem zakoniku, ki določa pravno varstvo zaradi povzročanja škode. Glede sklicevanja na Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju pa je tožena stranka revidentki že v izpodbijani odločbi pojasnila, da je za izvajanje in nadzor po tej uredbi določena pristojnost drugega upravnega organa – inšpektorata, pristojnega za varstvo okolja ter da ugotavljanje mejnih vrednosti sevanja po tej uredbi glede na določbe ZTel-1 ni del postopka dodelitve radijskih frekvenc. Pravice in pravne koristi, o katerih je mogoče odločati v upravnem postopku, določajo materialni predpisi, ki urejajo posamezna upravna področja, v konkretni zadevi je to ZTel-1, ta pa v nobeni od določb ne predvideva morebitnega sodelovanja vaških skupnosti v postopkih izdajanja odločb o radijskih frekvencah. Glede na to v obravnavani zadevi tudi ni mogoča primerjava s položajem soseda – mejaša v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj.

12. Ker torej niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 92. člena ZUS-1.