Jedro

Sodišče prve stopnje je pri odločitvi o zavrnitvi tožbenega zahtevka za ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja izhajalo iz zmotnega materialnopravnega stališča, da je za premestitev na delovno mesto upravnika V odločilna stopnja izobrazbe, za katero je bila med strankama sklenjena odpovedana pogodba o zaposlitvi, to je V. stopnja izobrazbe. Glede na posebno ureditev v ZODPol je odločilna dejanska izobrazba tožnika. Iz tožnikove izpovedi izhaja, da ima izobrazbo kmetijskega inženirja. Zato bi moralo sodišče prve stopnje presoditi, ali ponujena premestitev na delovno mesto upravnika V, ki jo je tožnik odklonil, ustreza tožnikovi strokovni izobrazbi, to je inženirju kmetijstva, ne pa izobrazbi, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katero je imel tožnik sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sodbe se razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se ugotovi nezakonitost sklepa tožene stranke št. ... z dne 15. 1. 2018 in prenehanja delovnega razmerja tožnika po preteku 48-dnevnega odpovednega roka ter da delovno razmerje še vedno traja. Zavrnilo je tudi reintegracijski in reparacijske zahtevke. Odločilo je, da stranki krijeta vsaka svoje stroške postopka.

2. Tožnik se pritožuje zoper navedeno sodbo, razen zoper odločitev o stroških tožene stranke, iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sodbe spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku tožnika, podredno pa, da izpodbijani del sodbe razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je sodišče prve stopnje popolnoma prezrlo pravočasne trditve tožnika v vlogah in se do njih ni opredelilo. Tožnik meni, da je njegov položaj po odvzemu dovoljenja za dostop do tajnih podatkov in policijskih pooblastil primerljiv z razlogom nesposobnosti, kot ga opredeljuje Zakon o delovnih razmerjih. Generalni direktor policije mora tožnika, za katerega je ugotovljeno, da ni sposoben za izvajanje policijskih pooblastil, premestiti na drugo delovno mesto, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi. Glede na to, da znaša razdalja med PP A. in krajem opravljanja po premestitvi, to je PP B., več kot 70 kilometrov in da prevoz z javnim prevoznim sredstvom traja več kot eno uro v eno smer, bi moralo sodišče ugotoviti nezakonitost ponujene premestitve. Nasprotuje zaključku sodišča, da ni podal trditev, da je bilo pri toženi stranki, razen ponujenega, prosto še katero drugo delovno mesto. Tožnik je zatrjeval, da ga je tožena stranka premestila na neustrezno delovno mesto. Predlagal je izvedbo dokaza s pridobitvijo seznama vseh ustreznih delovnih mest, ki bi ustrezala tožnikovi strokovni izobrazbi. Tega dokaznega predloga sodišče prve stopnje ni zavrnilo. Sklepa o zavrnitvi dokaznega predloga tožnik ni prejel, izpodbijana sodba pa nima razlogov o njegovi zavrnitvi. Zato je relativna kršitev določb postopka prerasla v absolutno bistveno kršitev. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) je pritožbeno sodišče izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje preizkusilo v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Pritožba utemeljeno opozarja na opustitev odločitve o dokaznem predlogu (pridobitev seznama delovnih mest pri toženi stranki, ki ustrezajo tožnikovi strokovni izobrazbi). Na podlagi določb 287. člena ZPP sodišče z dokaznim sklepom sprejme ali zavrne dokazne predloge strank, pri čemer mora v sklepu, s katerim zavrne izvedbo dokaza, navesti, zakaj je predlagani dokaz zavrnilo (drugi odstavek 287. člena ZPP). Če tega ne stori v samem sklepu, je dolžno razloge za zavrnitev predlaganega dokaza pojasniti v končni odločbi. Ker sodišče prve stopnje ni obrazložilo zavrnitve navedenega dokaznega predloga, ni bilo zadoščeno pravici stranke, da se sodišče izjavi o njenih navedbah in dokaznih predlogih. Sodišče lahko izvedbo predlaganega dokaza zavrne le, če so za to podani sprejemljivi in ustavno dopustni razlogi. Dokazne predloge je dopustno zavrniti, če so neprimerni, očitno nerelevantni ali nepotrebni, kar pa mora sodišče jasno obrazložiti. Ker tega sodišče ni storilo, ni storilo le relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 287. člena ZPP, temveč tudi absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

6. Tožnik s tožbo zahteva ugotovitev nezakonitosti sklepa tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja. Zakon o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013 in nasl. - ZDR-1) ureja tudi delovna razmerja delavcev, zaposlenih v državnih organih, če ni s posebnim zakonom drugače določeno (prvi odstavek 2. člena ZDR-1). Po prvem odstavku 5. člena Zakona o javnih uslužbencih (Ur. l. RS, št. 56/2002 in nasl. - ZJU) za delovno razmerje javnih uslužbencev ter za pravice in dolžnosti iz delovnega razmerja veljajo predpisi, ki urejajo delovna razmerja, in kolektivne pogodbe, kolikor ta ali drug poseben zakon ne določa drugače. Iz 3. točke prvega odstavka 154. člena ZJU nadalje izhaja, da pogodba o zaposlitvi javnega uslužbenca preneha veljati (poleg načinov, ki jih določa ZDR- 1) po samem zakonu tudi na drug način, če tako določa ta zakon oziroma področni zakon, ki ureja delovna razmerja javnih uslužbencev v organih. Tudi ZDR-1 v zadnji alineji 77. člena med načini prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi določa druge primere, ki jih določa (drug) zakon. Tak poseben zakon je Zakon o organiziranosti in delu v policiji (Ur. l. RS, št. 15/2013 in nasl. - ZODPol), ki vsebuje tudi posebne določbe o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. V četrtem odstavku 61. člena ZODPol je določeno, da lahko generalni direktor policije policista, ki mu je z odločbo odvzeta pravica izvajanja policijskih pooblastil, premesti na drugo delovno mesto, ustrezno njegovi strokovni izobrazbi. Če uslužbenec ponujeno delovno mesto, ki ustreza njegovi izobrazbi, odkloni ali če mu takega delovnega mesta v policiji ali drugem državnem organu ni mogoče zagotoviti, mu po preteku odpovednega roka preneha delovno razmerje.

7. Sodišče prve stopnje je pri odločitvi o zavrnitvi tožbenega zahtevka za ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja izhajalo iz zmotnega materialnopravnega stališča, da je za premestitev na delovno mesto upravnika V odločilna stopnja izobrazbe, za katero je bila med strankama sklenjena odpovedana pogodba o zaposlitvi, to je V. stopnja izobrazbe. Glede na posebno ureditev v ZODPol je odločilna dejanska izobrazba tožnika. Iz tožnikove izpovedi izhaja, da ima izobrazbo kmetijskega inženirja. Zato bi moralo sodišče prve stopnje presoditi, ali ponujena premestitev na delovno mesto upravnika V, ki jo je tožnik odklonil, ustreza tožnikovi strokovni izobrazbi, to je inženirju kmetijstva, ne pa izobrazbi, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katero je imel tožnik sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.

8. Ker gre pri opustitvi obrazložene zavrnitve dokaznega predloga za takšno postopkovno kršitev, ki je pritožbeno sodišče samo - namesto sodišča prve stopnje - ne more sanirati (prim. sklepe Vrhovnega sodišča II Ips 368/2004 z dne 1. 12. 2005, VIII Ips 144/2013 z dne 10. 12. 2013, VIII Ips 30/2014 z dne 12. 5. 2014, VIII Ips 194/2017 z dne 6. 3. 2018 in II Ips 329/2017 z dne 22. 2. 2018), je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP izpodbijani del sodbe razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

9. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče odpraviti procesno kršitev glede spornega dokaznega predloga - ga obrazloženo zavrniti ali pa dokaz izvesti in ugotovljena dejstva vključiti v dopolnjeno dokazno oceno ob upoštevanju tožnikove dejanske izobrazbe, nato pa ponovno odločiti o utemeljenosti tožbenih zahtevkov ter o stroških postopka pred prvostopenjskim in pritožbenim sodiščem (tretji odstavek 165. člena ZPP).

PRAVNI POUK: Zoper sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357. a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.