30. 11. 2020

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Branka Gvozdića, Sežana, na seji 30. novembra 2020

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. X Ips 27/2018 z dne 5. 2. 2020 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča, Oddelka v Novi Gorici, št. III U 335/2016 z dne 11. 12. 2017 in sklepom Okrožnega sodišča v Novem mestu št. Bpp 218/2016 z dne 14. 9. 2016 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti petega odstavka 17. člena Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, 24/01, 54/08, 35/09, 97/14, 46/16 in 36/19) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Z izpodbijano sodbo je Upravno sodišče zavrnilo tožbo pritožnika zoper sklep Okrožnega sodišča v Novem mestu, s katerim je bilo delno ugodeno pritožnikovemu predlogu za odmero stroškov za brezplačno pravno pomoč za zastopanje in pravno svetovanje v kazenskem postopku in so mu bili priznani stroški v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi (856,00 EUR), v presežku pa je bil njegov predlog zavrnjen. Vrhovno sodišče je zavrnilo revizijo. Izpodbijane odločitve temeljijo na petem odstavku 17. člena Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv). Pritožnik zatrjuje, da so mu bile kršene pravice iz drugega odstavka 14. člena in 22. člena Ustave ter 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – EKČP). Hkrati z ustavno pritožbo vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti petega odstavka 17. člena ZOdv, ki naj bi bil prav tako v neskladju z drugim odstavkom 14. člena in 22. členom Ustave.

2.Po prvem odstavku 55.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12 in 23/20 – v nadaljevanju ZUstS) ustavna pritožba ni dovoljena, če ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki bi imele hujše posledice za pritožnika. Po prvi alineji drugega odstavka istega člena ZUstS se šteje, da ne gre za tak primer, če gre med drugim za posamične akte, izdane v sporih majhne vrednosti po določbah zakona, ki ureja pravdni postopek. Pritožnik v skladu s tretjim odstavkom 55.a člena ZUstS zatrjuje, da gre v njegovi zadevi za posebej utemeljen primer, ki presega pomen konkretne zadeve. Navaja, da izpodbijana odločitev temelji na protiustavnem petem odstavku 17. člena ZOdv, ki določa za polovico nižje plačilo odvetnikom, ki so postavljeni po uradni dolžnosti ali v okviru zastopanja po brezplačni pravni pomoči. Šlo naj bi za odločitev o pomembnem ustavnopravnem vprašanju, ki presega pomen konkretne zadeve, in sicer, ali je odmera stroškov odvetnika, ko stranko zastopa po odločbi o brezplačni pravni pomoči (ali po uradni dolžnosti), skladna z načelom enakosti pred zakonom in načelom enakega varstva pravic zlasti z vidika primerjave glede višine plačila sodnim cenilcem in sodnim tolmačem.

3.Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zavrglo, ker ni dovoljena, predlog za izjemno obravnavo nedovoljene ustavne pritožbe pa ni utemeljen (1. točka izreka).

4.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

5.Izpodbijana določba ZOdv ne učinkuje neposredno. V takem primeru je pravni interes za pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti skladno s stališčem Ustavnega sodišča (sklep št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007, Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82) podan, če pobudnik pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS hkrati vloži tudi ustavno pritožbo zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa. Pobudnik je svoj pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane določbe utemeljeval z vloženo ustavno pritožbo, ki jo je Ustavno sodišče zavrglo. Glede na navedeno morebitna ugoditev pobudi na njegov pravni položaj ne bi mogla vplivati, kar pomeni, da pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane zakonske določbe. Zato je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo (2. točka izreka).

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretje alineje prvega odstavka 55.b člena v zvezi s prvo alinejo drugega odstavka 55.a člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnici in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sodnik dr. Rok Čeferin in sodnica dr. Dunja Jadek Pensa sta bila pri odločanju o zadevi izločena. Ustavno sodišče je sklep sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez

Predsednik