Jedro

Predmetno gradbeno dovoljenje je bilo izdano za gradnjo nezahtevnega objekta. Kot izhaja iz gradbenega dovoljenja, je ograja, ki je visoka do 2,2 metra, postavljena na oporni zid, višine 0,3 do 0,5 metra, kar pomeni, da skupna višina ograje presega 2,2 metra. Višino ograje je treba meriti v celoti, torej skupaj s podpornim zidom, saj bi drugačna razlaga tega določila pomenila, da je višina ograje lahko poljubno določena, pač glede na višino podpornega zidu. Ker torej celotna ograja presega 2,2 metra, ne gre za nezahtevni objekt po 11. členu Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost, zato niso podani pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Ministrstvo za okolje in prostor odpravilo odločbo Upravne enote Maribor, št. 351-909/2011/7 (7106) z dne 12. 8. 2011, popravljeno s sklepom o popravi pomote, št. 351-909/2011/9 (7106) z dne 5. 9. 2011, s katero je prvostopni organ izdal gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta – ograje, na zemljišču s parc. št. 500/8 k.o. … na način in pod pogoji navedenimi od 1. do 3. točke izreka dovoljenja. Drugostopenjski organ je zaključil, da takšna odločitev prvostopenjskega organa ni pravilna. Po 74.c členu Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) je eden izmed pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja za nezahteven objekt skladnost objekta z veljavnim prostorskim aktom. Med nezahtevne objekte sodi po določbi drugega odstavka 11. člena Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (v nadaljevanju: Uredba) tudi ograja nižja od 2,2 metra. Po 44. členu Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v Občini Maribor (v nadaljevanju PUP) so v danem območju dovoljene gradnje ograj do 1,3 metra. Ker bo sporna ograja zgrajena do višine 2,2 metra, taka gradnja ni v skladu z določbami PUP, zato je drugostopenjski organ na prvi stopnji izdano gradbeno dovoljenje odpravil ter zahtevek investitorja glede na določilo 74. c člena ZGO-1 zavrnil. Drugostopenjski organ dodaja, da je ograja do višine 2,2 metra v skladu z Uredbo nezahteven objekt, vendar pa pogoje za gradnjo ograje, to je do kakšne višine je v danem območju dovoljeno graditi ograje, določa PUP, po katerem pa so, kot je že zgoraj pojasnjeno, dovoljene ograje do višine 1,3 metra.

Tožnika navedeno odločitev izpodbijata zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja. Prvostopenjski organ je izdal gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta – lesene zaščitne in varovalne ograje na zemljišču s parc. št. 500/8 k.o. …. Tožeča stranka je postavitev takšne ograje utemeljevala z naslednjimi razlogi: preprečitev širjenja negativnih vplivov iz okolja (smrad, mrčes), ki se širi iz zemljišča s parc. št. 501/5 k.o. …, zaščito pred razvrednotenjem zemljišča ter preprečitvijo neestetskega videza in zaščito pri prehajanju predmetov in stvari na zemljišče s parc. št. 501/5 k.o. …. PUP res v 44. členu dopušča postavitev ograj v višini 1,3 metre, kot izjemo pa dopušča postavitev višjih ograj v primeru posebnih varovalnih in zaščitnih zahtev. Občina A. je k zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja podala pozitivno mnenje. Po mnenju tožeče stranke drugostopenjski organ razlogov, ki jih je investitor navedel za postavitev takšne ograje, ni upošteval. Ker tožeča stranka ni bila pozvana k predložitvi dokazov, tudi razlogov za postavitev takšne ograje ni mogla dokazati. Tožeča stranka navaja, da je neposredno pred bivalnimi prostori tožeče stranke gnojišče. Zaradi iztrebkov muh se nabira umazanija na oknih, lučeh, zidovih, fasadi, otroških igralih. To so po mnenju tožeče stranke negativni vplivi, ki bistveno zmanjšujejo kvaliteto bivanja. Iz pomožnih objektov se kruši fasada, odpada opeka, stranka z interesom pa je nanj napisala napis svinjski hlev. Stranka z interesom in njena družina v primeru prehajanja stvari, predmetov, ter gibanja na zemljišču tožeče stranke grozijo s policijo, se verbalno neustrezno izražajo, ne dovoljujejo prehoda po zemljišču tožeče stranke. Tožeča stranka glede na vse to meni, da je postavitev zaščitnega in varovalnega zidu utemeljena. Zaščitni in varovalni zid je postavljen na betonski podporni zid v višini 0,6 metra, ki je bil zgrajen ob izgradnji objektov zaradi izravnave zemljišča s terenom. Z zemljišča tožeče stranke višina zaščitne lesene ograje ne presega višine 2,2 metra. Tožnika predlagata, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi, priglašata pa tudi stroške tega upravnega spora.

Tožena stranka je sodišču posredovala upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

Odgovor na tožbo je v predmetni zadevi vložila tudi B.B., ki nastopa v tem upravnem sporu kot prizadeta stranka v smislu 3. alinee 16. člena v zvezi s prvim odstavkom 19. člena ZUS-1. Pojasnjuje, da je bila izgradnja gnojišča izvedena po vseh zahtevanih merilih in v skladu s predpisi. Ograja, ki je zgrajena iz betonskih zidakov povezanih v betonski zid cca 12,6m in višini (gledano s strani prizadete stranke) cca 2,75m ne prepušča sončne svetlobe in dela senco sadnemu drevju. Smiselno predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče ugotavlja, da je izpodbijani akt po zakonu utemeljen, vendar iz drugih razlogov, kot so navedeni v upravnem aktu (tretja alinea drugega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1).

Posebnosti postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta so določene v členih 74.a do 74.c ZGO-1. Zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta je treba priložiti le prikaz lege objekta na zemljišču, tako da je razviden njegov tlorisni položaj in oblika na zemljiško katastrskem prikazu z navedbo odmikov objektov od parcelnih mej sosednjih zemljišč, značilne prereze (profile) ter oblikovanje objekta in terena, soglasja pristojnih soglasodajalcev in dokazilo o pravici graditi. Zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta investitor vloži na predpisanem obrazcu, katerega vsebino in obliko določi minister pristojen za prostorske in gradbene zadeve (drugi odstavek 74. a člena ZGO-1). Za dokazilo o pravici graditi nezahtevni objekt, se štejejo dokazila iz 56. člena tega zakona. Pristojni upravni organ za gradbene zadeve izda gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta na predpisanem obrazcu, katerega vsebino in obliko določi minister pristojen za prostorske in gradbene zadeve, če ugotovi, da so izpolnjeni pogoji, določeni v predpisu iz drugega odstavka 8. člena tega zakona glede dopustne velikosti objekta, načina rabe objekta in načina gradnje objekta ter drugi pogoji za gradnjo nezahtevnih objektov, če je nameravana gradnja skladna s prostorskim aktom, so pridobljena vsa predpisana soglasja in ima investitor pravico graditi. Gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta se izda v skrajšanem ugotovitvenem postopku.

Drugostopenjski organ je odpravil na prvi stopnji izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta ograje dolžine okoli 11 metra in visoke 2,10 oziroma maksimalno 2,20 metra s sklicevanjem na 44. člen PUP in z obrazložitvijo, da po citiranem določilu PUP ograje ne smejo biti višje od 130 centimetrov. Pri tem pa drugostopenjski organ prezre, da določilo 44. člena PUP v celoti glasi, da ograje ne smejo biti višje od 130 centimetrov, razen v primeru posebnih varnostnih in zaščitnih zahtev. Prvostopni organ je namreč gradbeno dovoljenje izdal prav z obrazložitvijo, da je ograja postavljena zaradi zaščite zemljišča in objekta ter varovanja zdravja stanovalcev pred negativnimi vplivi kmetijske dejavnosti – svinjskega hleva na sosednjem zemljišču. Drugostopenjski organ v svoji odločbi o tem in o razlogih prvostopne odločbe, ki se nanašajo na ta del določila 44. člena PUP, ne navaja ničesar.

Vendar pa je po presoji sodišča drugostopenjska odločitev pravilna iz drugih razlogov. Predmetno gradbeno dovoljenje je bilo izdano kot gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta. Nezahtevne objekte določa Uredba, ki v 2. točki 11. člena določa, da so nezahtevni objekti tudi ograje, nižje od 2,2 metra (razen ograj za pašo živine, nižjih od 1,5 metra). Kot izhaja iz gradbenega dovoljenja, navaja pa tudi tožeča stranka v tožbi, je ograja, ki je visoka do 2,2 metra, postavljena na oporni zid, višine 0,3 do 0,5 metra, kar pomeni, da skupna višina ograje presega 2,2 metra. Višino ograje je treba meriti v celoti, torej skupaj s podpornim zidom, saj bi drugačna razlaga tega določila pomenila, da je višina ograje lahko poljubno določena, pač glede na višino podpornega zidu. Ker torej celotna ograja presega 2,2 metra, ne gre za nezahtevni objekt po 11. členu Uredbe, zato niso podani pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt. Izpodbijani upravni akt je torej po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, iz razlogov, ki so zgoraj navedeni, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi tretje alinee drugega odstavka 63. člena ZUS-1. Tožeča stranka je zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je sodišče tožbo zavrnilo, mora torej tožeča stranka sama nositi svoje stroške, zato je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.