Jedro

Pri kaznivem dejanju pranja denarja po določbi 252. člena KZ/94 organizirane trgovine z mamili kot predhodno kaznivo dejanje ne predstavljajo le ravnanja iz II. odstavka 196. člena KZ, ampak tudi ravnanja, ki jih opredeljuje I. odstavek 196. člena KZ. Tudi pri ravnanjih, ki v objektivnem smislu pomenijo znake kaznivega dejanja po I. odstavku 196. člena KZ, pa je potrebno pri presoji, ali gre za organizirano trgovino z mamili, upoštevati kriterij, da posamična dejanja sodijo v okvir širše dejavnosti in trgovanja z mamili na organiziran način. Predhodno kaznivo dejanje mora biti takšno, da so iz njega razvidna dejstva in okoliščine, iz katerih je mogoče sklepati, da je storilec pral denar, ki iz tega dejanja izvira. Le posest denarja pri storilcu, za katero pa ni ugotovljeno, da je predhodno dejanje storjeno tako, da iz njega izvira prav ta umazan denar, ki ga storilec poseduje, pa ni dovolj za sklep o izvoru denarja iz predhodnega kaznivega dejanja.

Izrek

Pritožba okrožne državne tožilke se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Senat Okrožnega sodišča v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom ugodil ugovoru zagovornika obdolženega D. K. zoper obtožnico ter odločil, da se obtožba Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, opr. št. Kt-S 14/98 z dne 7.8.2000 ne dopusti ter se kazenski postopek zoper obdolženega D. K. zaradi nadaljevanega kaznivega dejanja pranja denarja po prvem odstavku 252. člena KZ, zoper D. Kr. zaradi nadaljevanega kaznivega dejanja pranja denarja po drugem odstavku 252. člena KZ in zoper obdolžena M. K. in K. K. za kaznivo dejanje pranja denarja po drugem odstavku 252. člena KZ, vse v zvezi s prvim odstavkom 3. člena KZ iz razloga po 4. točki prvega odstavka 277. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) ustavi. V zvezi z obdolženimi D. Kr., M. K. in K. K., ki niso vložili ugovora zoper obtožnico, je sodišče prve stopnje ravnalo po določbi 281. člena ZKP. Zoper sklep se je pravočasno pritožila okrožna državna tožilka M. K. zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja po prvem odstavku 373. člena ZKP v zvezi s 3. točko 370. člena ZKP ter predlagala, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep tako spremeni, da obtožbo zoper obdolžence dopusti. Višji državni tožilec - svetnik J. S. je v mnenju, ki ga je dal na podlagi določila drugega odstavka 377. člena ZKP, predlagal naj se pritožbi ugodi. Pritožba ni utemeljena. Po presoji izpodbijanega sklepa ter pritožbenih navedb se pritožbeno sodišče strinja z zaključki sodišča prve stopnje, da ni dovolj dokazov, da bi bili obdolženci utemeljeno sumljivi dejanj, ki so predmet obtožbe. Pravilno zaključuje senat sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da podatki in dokazi, zbrani v opravljeni preiskavi, na katerih temelji obtožnica, ne dajejo podlage za sklep, da so obtoženci utemeljeno sumljivi, da so z v obtožbi opisanimi ravnanji obtoženi K. vedoma s pranjem denarja prikril pravi izvor denarja, ki naj bi bil pridobljen z organizirano trgovino z mamili, ostali trije obtoženci pa bi se tega morali in mogli zavedati. Po določbi prvega odstavka 252. člena Kazenskega zakonika (KZ/94), ki je veljal tudi v času storitve obravnavanega kaznivega dejanja, stori kaznivo dejanje pranje denarja kdor v bančnem, finančnem ali drugem gospodarskem poslovanju denarne zneske ali premoženje velike vrednosti, za katero ve, da je bilo pridobljeno z organizirano trgovino z mamili, z nedovoljenim prometom z orožjem ali s kakšno drugo prepovedano dejavnostjo sprejme, zamenja, razpeča ali na drug način s pranjem denarja prikrije njegov pravi izvor. Drugi odstavek tega člena pa sankcionira ravnanje storilca, ki bi moral in mogel vedeti, da je bil denar ali premoženje pridobljeno s prepovedano dejavnostjo iz prvega odstavka. Podano mora biti predhodno kaznivo dejanje pri čemer se obdolžencem očita, da naj bi s pranjem denarja prikrili denarne zneske, pridobljene z organizirano trgovino z mamili. Strinjati se je sicer s pritožnico, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu preozko tolmači pojem organizirane trgovine z mamili ko šteje, da gre za predhodno kaznivo dejanje po določbi prvega odstavka 252. člena KZ le v primeru, kadar je predhodno kaznivo dejanje neopravičene proizvodnje in prometa z mamili podano v obliki, ki ga določa drugi odstavek 196. člena KZ. Organizirana trgovina z mamili pomeni nezakonito trgovino s temi substancami in dajanje mamil v promet. Ne gre le za enkratno dejanje, ampak za širšo načrtovano in organizirano ukvarjanje s kaznivimi dejanji. Takšno dejavnost pa lahko predstavljajo tudi kazniva dejanja po prvem odstavku 196. člena KZ, torej širše in načrtovano ravnanje, ki predstavlja prodajo ali ponujanje naprodaj ali nakup zaradi prodaje mamil, hrambo, prenašanje in posredovanje pri nakupu ali prodaji. Pritožnica ima tako prav, da izvršitvene oblike kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po prvem odstavku 196. člena KZ predstavljajo tudi dejanja, ki jih lahko storilec stori le organizirano, ko od nekoga mamilo kupi, ga posreduje pri prodaji ali nakupu, torej se ukvarja z nedovoljeno trgovino z mamili. Tudi pri ravnanjih, ki v objektivnem smislu pomenijo znake kaznivega dejanja po prvem odstavku 196. člena KZ, je potrebno pri presoji ali gre za organizirano trgovino z mamili upoštevati kriterij, da posamična dejanja sodijo v okvir širše dejavnosti in trgovanja z mamili na organiziran način. Zato je kot predhodno kaznivo dejanje v zvezi s pojmom organizirane trgovine z mamili potrebno presojati ne le določbo drugega odstavka 196. člena KZ ampak tudi določbo prvega odstavka tega člena. Trgovina z mamili se pojavlja v različnih oblikah, torej tako v obliki organizirane združbe za izvrševanje takšnih kaznivih dejanj kot organizirane mreže prekupčevalcev ali posrednikov (2. odstavek 196. člena KZ), kot tudi v drugih oblikah, ki pomenijo nezakonit promet z mamili. Vendar pa mora biti predhodno kaznivo dejanje takšno, da je že v objektivnem pogledu mogoče presoditi, da predstavlja vir "umazanega denarja", ki ga storilec pere s tem, da ga vlaga v legalne posle. Po presoji pritožbenega sodišča senat sodišča prve stopnje utemeljeno zaključuje, da ni podan utemeljen sum za organizirano trgovino z mamili, iz katere naj bi izvirali denarni zneski kot predmet kaznivega dejanja pranja denarja. Denar mora torej izvirati iz nezakonite dejavnosti - organizirane trgovine z mamili, pri čemer se je strinjati z zaključki senata sodišča prve stopnje, da obseg nezakonite dejavnosti, ki naj bi pomenil organizirano trgovino z mamili, ne predstavlja zadostne konkretizacije za sklep o utemeljenem sumu, da se je obdolženi D. K. ukvarjal z organizirano trgovino z mamili in nato iz te dejavnosti pridobil denarne zneske, ki jih je vlagal v posle ter v nakup hiše, nakup opreme za hišo ter nakup avtomobila. Pritožnica v pritožbi navaja, da obdolženčeva obsodba zaradi kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po prvem odstavku 196. člena KZ in tudi ostala ravnanja, ki so opisana v obtožbi kažejo na to, da se je ukvarjal z organizirano trgovino z mamili. S temi navedbami pritožnica ne izpodbija zaključkov sodišča prve stopnje, da niti sodba, s katero ni bila ugotovljena pridobitev nikakršne premoženjske koristi, niti druga opisana ravnanja, ki jih pritožnica v pritožbi sedaj niti posebej ne opredeljuje in ne navaja dejstev, iz katerih je mogoč sklep na organizirano trgovino z mamili, ne zadostujejo za zaključek, da je bil obdolženec vpleten v takšno organizirano trgovino z mamili, iz katere so bila pridobljena sredstva, ki naj bi jih s pranjem denarja prikril. Namreč iz te organizirane trgovine z mamili - predhodnega kaznivega dejanja, mora tudi objektivno izvirati denar ali premoženje. Vendar pa obdolženčeva dosedanja kaznovanost, dejstvo, da je bil v Švici leta 1991 skupaj s sopotnikom v avtomobilu prijet, ko je bilo ugotovljeno, da se v vozilu nahaja 170 g heroina, pri čemer pa je bil ta postopek ustavljen, niti nadaljnje navedbe, ki naj bi predstavljale predhodno kaznivo dejanje - druženje obdolženca z raznimi osebami, ki so bile obsojene zaradi kaznivih dejanj v zvezi z mamili ali pa so v kazenskem postopku zaradi teh kaznivih dejanj, ter dejstvo, da naj bi se obdolženec dogovarjal z avstrijskimi navideznimi kupci za prodajo 3 kg heroina ter telefonski pogovor z M. L., ki je bil v Italiji spoznan za krivega zaradi tihotapljenja 25 kg heroina, ne zadostuje za utemeljen sum o ukvarjanju z organizirano trgovino z mamili kot elementu kaznivega dejanja pranja denarja, ki bi v objektivnem smislu dokazoval izvor denarja. Tudi predhodno kaznivo dejanje mora biti takšno, da so iz njega razvidna dejstva in okoliščine, iz katerih je mogoče sklepati v objektivnem smislu, da je storilec pral denar, ki iz tega dejanja izvira. Že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu utemeljeno ugotavlja, da okoliščina, da naj bi si obdolženi D. K. pridobil veliko premoženjsko korist z dejanjem, za katero je bil spoznan za krivega, ni ugotovljena. Tudi ostala predhodna opisana ravnanja, ki naj bi predstavljala organizirano trgovino z mamili, te okoliščine ne vsebujejo. Splošno znano dejstvo, na katerega se sklicuje pritožnica v pritožbi, da vsak, ki se ukvarja s trgovanjem z mamili, na ta način pridobi veliko premoženjsko korist, za sklep o izvoru denarja iz prepovedane dejavnosti - organizirane trgovine z mamili, ne zadostuje. Objektivna okoliščina, posest denarja, pri kateri pa ni ugotovljeno, da je predhodno dejanje storjeno tako, da iz njega izvira umazan denar, pa ni dovolj za sklep o utemeljenem sumu, da so obdolženci prali denar, ki je lahko izviral le iz organizirane trgovine z mamili. Zato so pravilni zaključki sodišča prve stopnje, da utemeljen sum, da naj bi obdolženci storili kaznivo dejanje pranja denarja na način, kot je opisan v obtožbi, ni podan. Razlogi, s katerimi pritožnica izpodbija sklep tako niso podani, zato je pritožbeno sodišče po določbi tretjega odstavka 402. člena ZKP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.