Jedro

Iz predmetne zadeve izhaja, da je bila BPP odobrena za čas od 8. 5. 2014 dalje. Zato tožnik iz naslova predmetne BPP ne more biti upravičen do stroškov, ki so mu nastali, preden je bil določen za odvetnika iz naslova BPP. Nesporno pa je, da je tožnik vložil tožbo za omenjenega upravičenca še preden je bil upravičencu sploh določen za odvetnika.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, strokovna služba za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) sklenila, da se tožniku izplačajo stroški za nudenje BPP na podlagi napotnice Bpp 335/2014-1 v višini 242,54 EUR (točka I izreka), v presežnem delu pa predlog zavrnila (točka II izreka). Iz obrazložitve je razvidno, da je upravičencu A.A. bila z navedeno odločbo dodeljena BPP, od 8. 5. 2015 dalje, za pravno svetovanje in zastopanje na prvi stopnji v individualnem delovnem sporu zoper bivšega delodajalca zaradi izplačila denarnih terjatev iz delovnega razmerja, ki se obravnava na Delovnem in socialnem sodiščem v Ljubljani (I Pd 276/2014) ter da je bil za nudenje BPP upravičencu določen tožnik. Tožnik je za nagrado za postopek priglasil 284,70 EUR, za nagrado za narok 262,80 EUR, za pavšalne stroške za PTT storitve 20,00 EUR in 22% DDV. Toženka se sklicuje na Zakon o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT). Glede na vrednost spornega predmet (pct. 5.981,31 EUR) ob upoštevanju 36. člena ZOdvT je tožniku priznala nagrado v višini 178,80 EUR (tar. št. 3102 ZOdvT), 20,00 EUR pavšalnih stroškov ter telekomunikacijske storitve (tar. št. 6002 ZOdvT) in 22% DDV (tar. št. 6007 ZOdvT), kar skupaj znaša 242,54 EUR. Predlog tožnika za plačilo nagrade za postopek je toženka zavrnila. Nagrada za postopek v skladu z določili ZOdvT nastane že s sprejemom pooblastila za vložitev tožbe. Tožbo z dne 20. 2. 2014 je tožnik vložil 21. 2. 2014, torej pred 8. 5. 2014 in je zato nagrada za postopek nastala pred dnevom, od katerega je bila upravičencu dodeljena BPP in ti stroški postopka niso stroški BPP. Toženka tudi ni priznala višjih priglašenih stroškov za narok, pri čemer se sklicuje na 36. člena ZOdvT.

2. Tožnik v tožbi navaja, da obseg nagrade v skladu s 14. členom ZOdvT zajema celotno storitev odvetnika, od prevzema do dokončanja zadeve. Nagrada za postopek nastane za pregled, pripravo in pošiljanje pisnih gradiv, za posvete, nasvete, mnenja in druga ustrezna opravila, povezana z zadevo. Nagrada nastane že s sprejemom pooblastila za vložitev tožbe ali druge vloge, s katero se začne postopek (opomba 3 ZOdvT). Upravičenec je tožnika za zastopanje pooblastil 20. 2. 2014. Tožnik je v skladu z dogovorom z upravičencem istega dne (in ne 21. 2. 2014) vložil tožbo. Kljub temu, da je toženka prošnjo za dodelitev BPP prejela šele 8. 5. 2014, navedeno ne pomeni, da nagrada za postopek ni nastala. Navedeno potrjujejo ravno opombe 3 tarife, ki pojasnjuje, katere odvetniške storitve se subsumirajo pod nagrado za postopek. Po vloženi tožbi v zadevi I Pd 276/2014 je tožnik kot pooblaščenec upravičenca 30. 4. 2014 prejel odgovor na tožbo, na katerega je odgovoril s pripravljalno vlogo 27. 3. 2015, torej po tem, ko je toženka prejela upravičenčevo prošnjo za BPP. S tem postopanjem je tožnik za upravičenca dosegel ugodilno sodbo. Toženki očita napačno tolmačenje ZOdvT. Res je, da nagrada za postopek v skladu z določili ZOdvT nastane že s sprejemom pooblastila za vložitev tožbe, vendar pa to pooblastilo obsega tudi ostale storitve pooblaščenca, po datumu pooblastila v zvezi s konkretnim postopkom pred sodiščem. Ta določba namreč širi doseg pooblastilnega razmerja v smislu nagrajevanja pooblaščenca, ne po oži, kot si to napačno razlaga toženka. Stališče toženke bi lahko držalo, če bi se določilo ZOdvT glasilo npr., da nagrada za postopek nastane le ob sprejemu pooblastila za vložitev tožbe. Ker temu ni tako, je tožnik upravičen do nagrade za postopek, četudi je bila tožba vložena preden je toženka prejela prošnjo prosilca za dodelitev BPP. Nagrada za postopek je tako nastala v višini 193,70 EUR, kar z 22% DDV znaša 236,31 EUR. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne toženki v ponovno odločanje, ki naj ji sodišče tudi naloži povrnitev stroškov postopka, z zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

3. V odgovoru na tožbo toženka vztraja pri svoji odločitvi v zvezi z zavrnilnim delom in navaja razloge. Med drugim navaja tudi 11. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V zadevi je sporno, ali je toženka pravilno izračunala in izplačala stroške tožniku za nudenje BPP, na podlagi v tej zadevi obravnavane napotnice za pravno svetovanje in zastopanje v predmetni zadevi (individualni delovni spor zoper bivšega delodajalca zaradi izplačila denarnih terjatev iz delovnega razmerja). V predmetni zadevi ni sporno, da je bila z odločbo toženke Bpp 335/2014 z dne 4. 6. 2015 od 8. 5. 2015 dalje dodeljena BPP upravičencu, kot je naveden, ter da je bil upravičencu določen za nudenje BPP tožnik. Ta je pravočasno priglasil stroške, ki mu jih je toženka priznala le delno, v znesku 242,54 EUR, v preostalem delu pa zavrnila.

6. Po 11. členu ZBPP oseba, ki je po 10. členu tega zakona lahko upravičenec do BPP, lahko zaprosi za brezplačno pravno pomoč v katerikoli fazi postopka (npr. ob začetku izvensodnega ali sodnega postopka, kakor tudi v katerikoli fazi postopka, ki že teče). Po drugem odstavku 11. člena dodeljena BPP zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev BPP ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev BPP še niso bile opravljene.

7. Toženka se pri obrazložitvi izpodbijane odločbe sklicuje na pravilne določbe ZOdvT, pri tem pa upošteva pravilno tudi 36. člen ZOdvT, ki določa višino nagrad, glede na vrednost spornega predmeta, ki se izplača iz državnega proračuna. Sporno je vprašanje, ali tožniku utemeljeno ni priznana nagrada za postopek. Tožnik je kot pooblaščenec upravičenca vložil tožbo 20. 2. 2014 ter po vloženi tožbi odgovoril s pripravljalno vlogo 27. 3. 2015 ter dosegel ugodilno sodbo za upravičenca, kar ni sporno. V zadevi tudi ni sporno, kaj obsega nagrada po 14. členu ZOdvT. Sporno pa je, ali je upravičen do stroškov postopka iz naslova BPP, ki so nastali pred 8. 5. 2014, torej preden je upravičencu dodeljena BPP po odločbi o dodelitvi BPP (Bpp 335/2014 z dne 4. 6. 2014). Tožnik očita toženki, da je njena razlaga določb ZOdvT ozka ter v nasprotju z razlago tožnika, ki meni, da ta določba širi doseg pooblastilnega razmerja v smislu nagrajevanja pooblaščenca. Sodišče se ne strinja s tožnikom, da je v obravnavanem primeru relevantna razlaga določb ZOdvT, tako kot meni tožnik, temveč je v obravnavanem primeru treba izhajati iz namena BPP. Po presoji sodišča stališče tožnika, da naj bi bil tožnik kot odvetnik, ki je bil določen upravičencu z odločbo BPP, v predmetni zadevi upravičen tudi do nagrade za postopek, čeprav je vložil tožbo za omenjenega upravičenca še preden je bil slednjemu sploh postavljen za odvetnika, ni skladno z namenom BPP. V skladu z ZBPP mora toženka obseg odobrene BPP izrecno določiti oziroma navesti ter natančno opredeliti zadevo, za katero je odobrena BPP (tretji odstavek 37. člena ZBPP). Tako iz predmetne zadeve izhaja, da je bila BPP odobrena za čas od 8. 5. 2014 dalje. Zato po presoji sodišča tožnik iz naslova predmetne BPP ne more biti upravičen do stroškov, ki so mu nastali, preden je bil določen za odvetnika iz naslova BPP. Nesporno pa je, da je tožnik vložil tožbo za omenjenega upravičenca še preden je bil upravičencu sploh določen za odvetnika. Zato je po vložitvi prošnje za BPP bil tožnik s strani toženke upravičen samo še do nagrade za narok, ki mu je priznana v izpodbijanem sklepu, ki je skladno z ZOdvT le ena, četudi je več narokov, kar pa v zadevi ni sporno.

8. Po povedanem tožnikovo sklicevanje na določbe ZOdvT in opombo 3 ZOdvT na drugačno odločitev ne more vplivati, saj gre za stroške, ki se poravnajo iz sredstev BPP in je izplačilo v skladu z ZBPP kot specialnim predpisom, utemeljena le na tiste stroške, ki so izrecno zajeti v obsegu dodeljene BPP. Ta pa je bil v konkretni zadevi določen za čas od 8. 5. 2014 dalje. Tožnik pa ima pravico navedene stroške uveljavljati od tožnika. Protispisno pa je tožnikovo zatrjevanje, da je s pripravljalno vlogo 27. 3. 2015 odgovoril po tem, ko je toženka prejela upravičenčevo prošnjo za pridobitev BPP. Iz obrazložitve odločbe o dodelitvi BPP Bpp 335/2014 z dne 4. 6. 2014 izhaja, da je toženka prejela prošnjo za dodelitev BPP 8. 5. 2014, torej kasneje, kot je tožnik odgovoril s pripravljalno vlogo na odgovor na tožbo.

9. Po presoji sodišča je toženka pravilno uporabila materialno pravo, ki se naj sklicuje v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Ker je po povedanem izpodbijan sklep pravilen in zakonit, sodišče pa tudi ni našlo kršitve, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

10. Izrek o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1 po katerem, če sodišče tožbo zavrne, zavrže ali postopek ustavi, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.