Jedro

Kljub določbi 337. člena ZPP, ki se glede na določilo 163. člena ZD smiselno uporablja tudi v zapuščinskem postopku, je navajanje novih dejstev v pritožbi izjemoma dopustno v primeru, če se nanašajo na dednopravna vprašanja in gre za laično stranko, ki v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje ni bila opozorjena, da v pritožbenem postopku ne bo mogla več uveljavljati novih dejstev in predlagati dokazov. Kot izhaja iz zapisnika zapuščinske obravnave ter spisovnih podatkov, sodišče prve stopnje dedičev na posledice prekluzije ni opozorilo. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče upoštevalo tako navedbe pritožnice o prejšnjih priimkih zapustnice kot tudi nove dokaze, t.j. pritožbi priložen izpisek iz matičnega registra za pokojno in predlagano poizvedbo v zemljiški knjigi s pribavo listine, na podlagi katere je prišlo do vknjižbe (so)lastninske pravice pri nepremičninah.

Upoštevajoč načelo oficialnosti, eno od temeljnih načel zapuščinskega postopka (164. čl. Zakona o dedovanju), je bilo zapuščinsko sodišče dolžno razčistiti vprašanje obsega zapuščine. Te svoje dolžnosti pa v tem konkretnem primeru sodišče prve stopnje ni v celoti izpolnilo.

Izrek

Pritožbi dedinje se ugodi, izpodbijan sklep o dedovanju se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju ugotovilo pod točko I. izreka, da v zapuščino spadajo denarna sredstva na TRR pri banki A. d.d., št. ..., s stanjem na dan 23. 12. 2020 v višini 1,00 EUR in terjatev do ZPIZ za neizplačano pokojnino za mesec december 2020, pod točko II. izreka, da so po pokojni dediči I. dednega reda vdovec B. B., hči C. C. in hči D. D. in pod točko III. izreka, da se sodna taksa ne odmeri, ker so pogrebni stroški v približni višini 1.000,00 EUR presegli vrednost zapuščine. Nadalje je sodišče prve stopnje s tem sklepom o dedovanju za zakonito dedinjo razglasilo hči C. C., ki deduje celotno zapuščino.

2.Zoper ta izpodbijan sklep o dedovanju se je pritožila dedinja C. C. (v nadaljevanju: pritožnica), ki v pritožbi navaja, da sklep izpodbija le v delu, ki se nanaša na nepremičnine. Ker pa o nepremičninah v izreku sklepa o dedovanju sploh ni bilo odločeno, je pritožbeno sodišče štelo, da izpodbija celoten sklep o dedovanju zaradi nepravilne ugotovitve obsega zapuščine. Pritožnica namreč v pritožbi nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu o dedovanju, da iz predloženih listin ni razvidno, da bi bila pokojna lastnica nepremičnin, za katere pa še vsi živi sorodniki trdijo, da je bila pokojna delna lastnica teh nepremičnin. Pojasnjuje še, da je pokojna nepremičnine podedovala po starših in izpostavlja, da se je obrnila na krajevni urad Hrpelje in UE Velenje, kjer so ji razložili, da je možno, da je prišlo do napak pri prepisu iz fizične v elektronsko zemljiško knjigo, kar bi razložilo tudi nesmiselne številke v poglavju EMŠO v elektronski zemljiški knjigi. V istem dokumentu je še vedno zaveden naslov pokojne, kjer je živela s prvim možem, tam pa ni prebivala že vse od leta 1981. Pritožnica zaradi navedenega predlaga, da se pregledajo predloženi dokumenti, izpisek iz matičnega registra, kjer je razvidno, da je bila pokojna (I. I.) nekoč E. E., redni izpis iz zemljiške knjige, kjer je še vedno zaveden ta priimek, ki je bil leta 2016 spremenjen v F. F., ter po potrebi fizična zemljiška knjiga oziroma dokumenti, iz katerih so razvidni prenosi lastništev, kjer bi lahko ugotovili, da so starši podarili nepremičnine pokojni.

3.Preostala dediča na pritožbo nista odgovorila.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče je sklep sodišča prve stopnje preizkusilo v okviru uveljavljenih pritožbenih navedb kot tudi v okviru uradnega pritožbenega preizkusa zadeve skladno z 2. odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (v nadaljevanju: ZD).

6.Sodišče prve stopnje sme po vložitvi pritožbe v nekaterih primerih samo spremeniti svoj sklep, če tega ne stori, pa pritožbo pošlje v odločanje pritožbenemu sodišču (173. člen ZD). Po predložitvi pritožbe je tako za odločitev o njej pristojno pritožbeno sodišče.

7.Pritožnica pritožbeno uveljavlja, da sodišče prve stopnje ni pravilno oziroma popolno ugotovilo obsega zapustničinega premoženja, ker v sklepu o dedovanju ni ugotovilo, da zapuščina obsega tudi nepremično premoženje zapustnice.

8.V skladu s 163. členom ZD se pravila pravdnega postopka v okviru zapuščinskega postopka uporabljajo v obsegu, ki ustreza naravi zapuščinskega postopka. Po določbi 1. odstavka 337. člena ZPP sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti do prvega naroka oziroma do konca glavne obravnave v postopku na prvi stopnji. V zapuščinskem postopku je s tem v zvezi potrebno razlikovati, ali gre za navedbo dejstva, ali za uveljavljanje pravice, ki izključuje uporabo citirane določbe 1. odstavka 337. člena ZPP. V skladu s 165. členom ZD mora namreč sodišče ves čas postopka gledati na to, da se pravice strank čim prej ugotovijo in zavarujejo ter vzeti v presojo vsak predlog prizadetih oseb, ki ga te dajo pisno ali ustno. Poleg tega je v zapuščinskih postopkih materialno procesno vodstvo sodišča še posebej poudarjeno. Zato je kljub določbi 337. člena ZPP, ki se glede na določilo 163. člena ZD smiselno uporablja tudi v zapuščinskem postopku, tudi že samo navajanje novih dejstev v pritožbi izjemoma dopustno v primeru, če se nanašajo na dednopravna vprašanja in gre za laično stranko, ki v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje ni bila opozorjena, da v pritožbenem postopku ne bo mogla več uveljavljati novih dejstev in predlagati dokazov. Kot izhaja iz zapisnika zapuščinske obravnave ter spisovnih podatkov, sodišče prve stopnje dedičev na posledice prekluzije ni opozorilo. Za prava neuke stranke pa takšna obveznost izhaja tako iz 12. člena ZPP kot tudi iz 165. člena ZD. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče upoštevalo tako navedbe pritožnice o prejšnjih priimkih zapustnice kot tudi nove dokaze, t.j. pritožbi priložen izpisek iz matičnega registra za pokojno in predlagano poizvedbo v zemljiški knjigi s pribavo listine, na podlagi katere je prišlo do vknjižbe (so)lastninske pravice pri nepremičninah z ID znakom ...-1424/0 in ...-1425/0 na ime G. G.

9.Upoštevajoč 214. čl. ZD mora sklep o dedovanju vsebovati med drugim tudi odločitev o tem, iz česa je sestavljena zapuščinska masa, iz katerih premičnin, nepremičnin in pravic. Upoštevajoč načelo oficialnosti, eno od temeljnih načel zapuščinskega postopka (164. čl. Zakona o dedovanju), je bilo zapuščinsko sodišče dolžno razčistiti vprašanje obsega zapuščine. Te svoje dolžnosti pa v tem konkretnem primeru sodišče prve stopnje ni v celoti izpolnilo.

10.Pritožnica je že ob sestavi smrtovnice podala podatek, da je imela pokojna tudi nepremično premoženje, zemljišče na K., prav tako je tudi na naroku dne 9. 3. 2021 sodišče prve stopnje ugotovilo, da spada v zapuščino med drugim tudi zemljišče v kraju K. Ker sodišče prve stopnje ni razpolagalo s podatkom o identifikacijskem znaku nepremičnine, katere lastnica naj bi bila zapustnica, iz elektronsko vodene zemljiške knjige pa ni izhajalo, da bi zapustnica bila lastnica kakšne nepremičnine v Republiki Sloveniji, je sodišče prve stopnje pritožnico z dopisom z dne 16. 4. 2021 pozvalo, naj v roku 8 dni sporoči podatke o nepremičninah, katerih lastnica je bila po njenih trditvah zapustnica. Na ta poziv se je pritožnica odzvala in sodišču posredovala orto foto posnetek nepremičnin in redna izpiska iz zemljiške knjige za nepremičnini z ID znakom ...-1424/0 in ...-1425/0, pri katerih je lastninska pravica v zemljiški knjigi vpisana na H. H. in G. G., za vsakega do 1/2. Sodišče prve stopnje je brez dodatnih poizvedb, zgolj na podlagi podatkov, ki so izhajali iz izpiskov iz zemljiške knjige, v izpodbijanem sklepu zaključilo, da je lastninska pravica na teh nepremičninah vknjižena na ime tretjih oseb in ker dediči sodišču niso predložili listin, iz katerih bi izhajalo, da je bil opravljen prenos lastništva na zapustnico in da so nepremičnine dejansko last zapustnice, še zaključilo, da te nepremičnine, last tretjih oseb, niso predmet zapuščine po pokojni I. I.

11.Takšen zaključek sodišča prve stopnje, da je lastninska pravica na obravnavanih nepremičninah v zemljiški knjigi vpisana na ime tretjih oseb, da je last tretjih oseb, pa je glede na pritožbi priložen nov dokaz, izpisek iz matičnega registra za pokojno I. I. in glede na nenavaden podatek o številki EMŠO na izpiskih iz zemljiške knjige za obravnavane nepremičnine pri solastnici teh nepremičnin G. G., ki nakazuje možnost napačnega vpisa tega podatka v zemljiško knjigo, vsaj preuranjen in je tudi posledica kršitve načela oficialnosti sodišča prve stopnje, ki v tem zapuščinskem postopku, čeprav bi to v skladu s 1. točko 2. odstavka 214. člena ZD moralo storiti, ni ugotavljalo tudi prejšnjih priimkov zapustnice in njenega dekliškega priimka. Če bi to storilo, bi namreč ugotovilo to, kar izhaja iz izpiska iz matičnega registra za zapustnico, ki ga je pritožbi priložila pritožnica, da je bil dekliški priimek zapustnice J. J., da je bil njen priimek po sklenitvi zakonske zveze v letu 1966 E. E., sedanji priimek F. F. pa je imela šele od sklenitve zakonske zveze dne 19. 2. 2016 dalje. Že primerjava teh podatkov s podatkom o imenu in priimku (so)lastnice obravnavanih nepremičnin, vpisanim v zemljiški knjigi, kaže na možnost (verjetnost), da je bila zapustnica v ob smrti (so)lastnica obravnavanih nepremičnin, kar bi moralo sodišče prve stopnje tudi po uradni dolžnosti še dodatno preveriti.

12.Ker tega zaradi kršitve načela oficialnosti ni storilo, je podan dvom o tem, ali je v izpodbijanem sklepu ugotovljen celoten obseg zapustničinega premoženja, dejansko stanje pa je ostalo zaradi navedenega vsaj nepopolno, če že ne zmotno ugotovljeno.

13.Zaradi zmotno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep o dedovanju razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Sodišče prve stopnje naj v novem postopku pred izdajo novega sklepa o dedovanju, upoštevaje podatke izpiska iz matičnega registra za pokojno, z dodatnimi poizvedbami v zemljiški knjigi in s pribavo listine, na podlagi katere je prišlo pri nepremičninah z ID znakom ...-1424/0 in ...-1425/0 do sedanje vknjižbe (so)lastninske pravice na ime G. G. in na njeni podlagi pridobljenih podatkov o imetniku te pravice, t.j. številke EMŠO ali rojstnih podatkov, ugotovi, ali je bila zapustnica ob smrti (so)lastnica obravnavanih nepremičnin, s temi podatki seznani tudi dediče in ugotovi celoten obseg zapustničinega premoženja ob smrti.

Zveza:

Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 163, 164, 165, 214 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 12, 337, 337/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.