Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja:

Ali določbe Direktive Sveta 2006/112/ES, zlasti člen 178(a), ter načelo davčne nevtralnosti davčnemu zavezancu onemogočajo uveljavljanje pravice do odbitka vstopnega DDV od transakcije, ki je predmet DDV, če izvršilno sodišče v postopku prodaje na javni dražbi ne izda ustrezne listine o obračunu DDV, davčni organ pa obračuna davek na promet nepremičnin in ne DDV?

Izrek

I. Prekinjeni postopek se nadaljuje.

II. Revizija se dopusti glede vprašanja:

Ali določbe Direktive Sveta 2006/112/ES, zlasti člen 178(a), ter načelo davčne nevtralnosti davčnemu zavezancu onemogočajo uveljavljanje pravice do odbitka vstopnega DDV od transakcije, ki je predmet DDV, če izvršilno sodišče v postopku prodaje na javni dražbi ne izda ustrezne listine o obračunu DDV, davčni organ pa obračuna davek na promet nepremičnin in ne DDV?

Obrazložitev

1.Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožnika, s katero je izpodbijal sklep Finančne uprave, št. DT 0610-3054/2018-8 08-510-13 z dne 4. 12. 2018, v zvezi z odločbo Ministrstva za finance, št. DT 499-16-2/2019-4 z dne 22. 8. 2019.

2.Iz obrazložitve izpodbijane sodbe je razvidno, da je tožnik na dražbi v izvršilnem postopku kupil nepremičnine (stavbna zemljišča). Izvršilno sodišče je 4. 5. 2018 izdalo sklep o izročitvi nepremičnine tožniku in ga poslalo davčnemu organu za odmero davka na promet nepremičnin (v nadaljevanju DPN). Davčni organ je z odločbo odmeril DPN, ki ga je sodišče plačalo iz kupnine. Tožnik je v svoji knjigi računov evidentiral sklep o domiku ter obračunal vstopni davek na dodano vrednost (v nadaljevanju DDV). Davčni organ pa je z izpodbijano odločbo, ki jo je izdal v postopku nadzora, tožniku zavrnil pravico do odbitka vstopnega DDV, ker je bil pri tem poslu odmerjen DPN, tožnik pa ne razpolaga z računom, na katerem bi bil odmerjen DDV. Upravno sodišče je zavrnilo tožbo in pritrdilo stališču davčnega organa, da tožniku ne gre pravica do odbitka vstopnega DDV iz 63. člena Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), ker ni predložil ustreznega dokumenta, na katerem bi bil vstopni DDV obračunan.

3.Zoper sodbo Upravnega sodišča je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije, v kateri postavlja tri pravno pomembna vprašanja:

‒ Ali je materialnopravno pravilno stališče v izpodbijani sodbi, da tožeči stranki pravica do odbitka DDV ni bila priznana, ker ta ni predložila ustreznega dokumenta, na katerem bi bil obračunan DDV, ker bi ga moral v izvršilnem sodnem postopku izdati oblastni organ, Okrajno sodišče v Ljubljani, pa tega ni storilo; in ali je bilo v izpodbijani sodbi pravilno uporabljeno materialno pravo, in sicer določilo 67. člena ZDDV-1 v zvezi z 80.a do 84. a ZDDV-1, ob upoštevanju načela davčne nevtralnosti, kot ga v zvezi z (ustrezajočimi) določbami 167. člena et seq. Direktive o DDV razlaga Sodišče EU?

‒ Ali določba prvega odstavka 67. člena ZDDV-1, ob upoštevanju načela davčne nevtralnosti, daje upravnemu sodišču in davčnemu organu podlago, da ta zavrne pravico do odbitka DDV zaradi nepredložitve ustreznega dokumenta, na katerem bi bil obračun DDV in ki bi vseboval vse potrebne podatke, v konkretnih okoliščinah, ko je davčni organ predhodno izdal nezakonito odločbo, s katero je glede iste transakcije odmeril davek na promet nepremičnin in na katero je bilo vezano tudi izvršilno sodišče, zaradi česar je za tožečo stranko objektivno nemogoče predložiti ustrezen dokument, na katerem bi bil obračunan DDV?

‒ Ali načelo venire contra factu proprium, in/ali temeljna pravica do učinkovitega pravnega sredstva, preprečujeta sklicevanje davčnega organa na obveznost predložitve ustreznega dokumenta, na katerem bi bil obračunan DDV, upoštevajoč, da je sam pred tem že izdal (nepravilno in nezakonito) odločbo o odmeri davka na promet nepremičnin, na katerega je bilo kasneje vezano tudi izvršilno sodišče, zaradi česar je za tožečo stranko predložitev takega dokumenta objektivno nemogoča?

4. Vsa vprašanja so povezana z upoštevanjem davčne nevtralnosti pri uporabi 67. člena v zvezi z 80.a do 84.a ZDDV-1. S tem v zvezi predlagatelj Vrhovnemu sodišču predlaga tudi prekinitev postopka in vložitev predloga za sprejem predhodne odločbe Sodišča Evropske unije (v nadaljevanju SEU) v zvezi z razlago 178(a) člena Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost, saj meni, da je v obravnavanem primeru prišlo do zmotne uporabe prava EU tako z vidika davčne nevtralnosti kot tudi z vidika pravice do učinkovitega pravnega sredstva iz 47. člena Listine EU o temeljnih pravicah.

5. Vrhovno sodišče je s svojim sklepom dne 8. 3. 2023 prekinilo svoj postopek odločanja, ker je ugotovilo, da gre za enako procesno situacijo kot v zadevi X DoR 380/2022. V citirani zadevi je Vrhovno sodišče presodilo, da je odločitev o predlogu za dopustitev revizije odvisna od predhodne rešitve vprašanja v zvezi z razlago tretjega odstavka 267. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije in 47. člena Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, v povezavi z ureditvijo postopka za dopustitev revizije v Zakonu o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), kadar je v predlogu za dopustitev revizije predlagano vprašanje, ki se nanaša na pravilno uporabo prava EU in je zato navedeno vprašanje naslovilo na Sodišče Evropske unije (v nadaljevanju SEU). O tem vprašanju je veliki senat Sodišča Evropske unije odločil s svojo sodbo v zadevi C-144/23 z dne 15. 10. 2024, zato se prekinjeni postopek lahko nadaljuje.

6. SEU je o navedenih vprašanjih Vrhovnega sodišča razsodilo:

◦ Ali je materialnopravno pravilno stališče v izpodbijani sodbi, da tožeči stranki pravica do odbitka DDV ni bila priznana, ker ta ni predložila ustreznega dokumenta, na katerem bi bil obračunan DDV, ker bi ga moral v izvršilnem sodnem postopku izdati oblastni organ, Okrajno sodišče v Ljubljani, pa tega ni storilo; in ali je bilo v izpodbijani sodbi pravilno uporabljeno materialno pravo, in sicer določilo 67. člena ZDDV-1 v zvezi z 80.a do 84. a ZDDV-1, ob upoštevanju načela davčne nevtralnosti, kot ga v zvezi z (ustrezajočimi) določbami 167. člena et seq. Direktive o DDV razlaga Sodišče EU?

◦ Ali določba prvega odstavka 67. člena ZDDV-1, ob upoštevanju načela davčne nevtralnosti, daje upravnemu sodišču in davčnemu organu podlago, da ta zavrne pravico do odbitka DDV zaradi nepredložitve ustreznega dokumenta, na katerem bi bil obračun DDV in ki bi vseboval vse potrebne podatke, v konkretnih okoliščinah, ko je davčni organ predhodno izdal nezakonito odločbo, s katero je glede iste transakcije odmeril davek na promet nepremičnin in na katero je bilo vezano tudi izvršilno sodišče, zaradi česar je za tožečo stranko objektivno nemogoče predložiti ustrezen dokument, na katerem bi bil obračunan DDV?

◦ Ali načelo venire contra factu proprium, in/ali temeljna pravica do učinkovitega pravnega sredstva, preprečujeta sklicevanje davčnega organa na obveznost predložitve ustreznega dokumenta, na katerem bi bil obračunan DDV, upoštevajoč, da je sam pred tem že izdal (nepravilno in nezakonito) odločbo o odmeri davka na promet nepremičnin, na katerega je bilo kasneje vezano tudi izvršilno sodišče, zaradi česar je za tožečo stranko predložitev takega dokumenta objektivno nemogoča?

7. Vrhovno sodišče je sodbo SEU tudi predložilo tožniku, da se o njej izjavi. Tožnik je 30. 10. 2024 vložil svojo vlogo in v njen navedel, da je v zadostni meri obrazložil postavljena vprašanja ter prekršena pravna pravila, poleg tega je navedel sodno prakso SEU, ki po njegovem stališču ni bila pravilno upoštevana v izpodbijani sodbi. Predlog za predhodno odločanje je torej specifičen, ustrezen in pomemben za odločitev v obravnavani zadevi. Prav tako ni niti očitno neutemeljen ali nesmiseln. Glede na navedeno meni, da mora Vrhovno sodišče revizijo dopustiti.

K II. točki izreka

8. Predlog je utemeljen.

9. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena ZPP glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa izpolnjeni, zato je tožnikovemu predlogu za dopustitev revizije v tem delu ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP). Pri tem je Vrhovno sodišče besedilo vprašanj predrugačilo na način, ki z enim vprašanjem zajema vsebino vseh postavljenih vprašanj v tožnikovem predlogu za dopustitev revizije. Gre za vprašanje razlage prava Evropske unije (Direktive 2006/112/ES) skupaj s predlogom za postavitev vprašanja za predhodno odločanje Sodišču Evropske unije. O upoštevnosti tega predloga za obravnavano zadevo, oziroma ali je nanj v sodni praksi SEU že odgovorjeno (acte éclairé), pa ni mogoče odločiti brez širše vsebinske presoje. Vrhovno sodišče se z navedenim vprašanjem tudi še ni ukvarjalo, zato je odgovor na zastavljeno vprašanje objektivno pomemben za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava.

Glasovanje

10. Senat Vrhovnega sodišča je odločitev sprejel z dvema glasovoma proti enemu. Proti je glasoval vrhovni sodnik dr. Erik Kerševan.

Zveza:

EU - Direktive, Uredbe, Sklepi / Odločbe, Sporazumi, Pravila

Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost - člen 178(a)

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.