Jedro

Pri ugotovitvi, ali so obstajali razlogi za odpoklic, ne gre za pravno razmerje ali pravico, temveč le za materialnopravno predpostavko, ki jo za veljavnost odpoklica (in s tem prenehanja korporacijskega razmerja) zahteva materialno pravo. Tožba na ugotovitev obstoja materialnopravnih predpostavk za obstoj pravnega razmerja pa ni dopustna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Novi Gorici zavrglo tožbo na ugotovitev, da niso podani razlogi za odpoklic toženih strank z mesta predsednika oziroma člana uprave, ker tožniki za tako tožbo niso izkazali pravne koristi.

2. Zoper sklep se tožniki pritožujejo. Po njihovem mnenju je sodišče spregledalo, da pravnega interesa za ugotovitveno tožbo ni potrebno izkazati, če je taka tožba predvidena s posebnimi predpisi, kot je to v predmetni zadevi tretji odstavek 200. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). O zahtevku na ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o delovnem razmerju teče pravda v postopku pred delovnim sodiščem, ki pa je odvisna od predhodnega vprašanja, ali so bili podani razlogi za odpoklic tožnikov z mesta predsednika oziroma članov uprave. Ker delovno sodišče za tako ugotovitev ni stvarno pristojno, je bilo potrebno vložiti predmetno tožbo. V tem je tudi pravna korist, ki jo tožniki uveljavljajo v predmetni zadevi. Delovno sodišče je prav zaradi rešitve predhodnega vprašanja prekinilo svoj postopek, zato bi bila, če bi izpodbijani sklep obveljal, kršena pravica tožnikov do sodnega varstva. Tožniki so se tudi zanesli na ravnanje sodišča, ki jih je pozvalo na dopolnitev tožbe z vrednostjo spora, pri kateri naj upoštevajo, da gre za predhodno vprašanje v delovnem sporu in ki je razdružilo postopek Pg 230/2013 in odločilo, da bo zahtevek na ugotovitev, da niso bili podani razlogi za odpoklic, obravnavalo posebej. Sklep je torej odločba presenečenja. Če je sodišče štelo tožbo za nepopolno, ker ni dajatvenih zahtevkov, bi jo moralo vrniti tožnikom v popravo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožniki so s predmetno tožbo zahtevali, da sodišče ugotovi, da niso obstajali razlogi za njihov odpoklic z mesta predsednika in članov uprave tožene stranke. Gre torej za ugotovitveno tožbo, ki je dopustna le, kadar so zanjo izpolnjeni pogoji iz 181. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Prvi pogoj je, da gre za ugotovitev pravice ali pravnega razmerja (1). Pri ugotovitvi, ali so obstajali razlogi za odpoklic, ne gre za pravno razmerje ali pravico, temveč le za materialnopravno predpostavko, ki jo za veljavnost odpoklica (in s tem prenehanja korporacijskega razmerja) zahteva materialno pravo. Tožba na ugotovitev obstoja materialnopravnih predpostavk za obstoj pravnega razmerja pa ni dopustna (2). Že iz tega razloga je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in tožeča stranka s pritožbo v nobenem primeru ne more uspeti (vprašanje obstoja pravnega interesa in poziva na dopolnitev tožbe z dajatvenimi zahtevki ob povedanem ni relevantno). Na podlagi povedanega je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

op. št. 1: Izjema, ki v predmetni zadevi ni relevantna, je tožba na ugotovitev pristnosti ali nepristnosti kakšne listine.

op. št. 2: Primerjaj prispevek A. Galiča v Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV založba, Ljubljana 2005, str. 146.