Jedro

Umik izvršilnega predloga pomeni konec izvršbe (ne pa tudi nujno konec izvršilnega postopka), ki nastopi s trenutkom, ko upnik poda izjavo o umiku. V primerih, ko o pravnih sredstvih stranke, torej tudi o ugovoru dolžnika, še ni bilo odločeno, umik izvršilnega predloga in posledično izdani sklep o ustavitvi izvršbe ne pomeni konec izvršilnega postopka v celoti, temveč le konec faze oprave izvršbe. Izvršilni postopek se v takšnem primeru konča šele potem, ko je pravnomočno odločeno o vseh pravnih sredstvih, ki so bila vložena do trenutka ustavitve izvršbe.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških strank se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izvršilni postopek ustavilo ter ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi z dne 6. 1. 2016 zavrglo.

2. Takšno odločitev v celoti iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno izpodbijata dolžnika. Navajata, da je upnikov predlog za izvršbo vložen neutemeljeno. Zoper sklep o izvršbi sta podala ugovor, v katerem sta sklepu vsebinsko ugovarjala. Kljub pravočasnemu ugovoru so bila dolžniku trgana denarna sredstva v skupni višini 2.864,07 EUR. Za preplačani znesek je dolžnik A. A. že vložil predlog za nasprotno izvršbo. Dolžnika sta sodišče obvestila, da pri ugovoru vztrajata in želita meritorno odločitev. Izpodbijana odločitev je napačna. Predlagata njeno razveljavitev.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Meni, da je postopanje sodišča prve stopnje povsem pravilno, vložena pritožba pa nepotrebna in zavajajoča. Poudarja, da sodne poravnane ni izigral, kot to navajata dolžnika.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Višje sodišče v Ljubljani uvodoma pojasnjuje, da je v predmetni zadevi odločalo na podlagi sklepa Su 184/2017 o prenosu pristojnosti, ki ga je dne 20. 1. 2017 izdalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

6. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - ZPP, in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ.

7. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje s sklepom o izvršbi z dne 6. 1. 2016 dovolilo predlagano izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, to je na podlagi izvršljive sodne poravnave P 188/2014, sklenjene pri Okrajnem sodišču v Ajdovščini dne 27. 5. 2015, in sicer izvršbo na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet in izvršbo na dolžnikovo plačo. Ker je upnik predlogu za izvršbo priložil izvršilni naslov, je sodišče prve stopnje postopalo po tretjem odstavku 46. člena ZIZ (dopis na list. št. 18). Ta določa, da se upnik v takšnem primeru poplača pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi. Dolžnikov dolžnik, Nova KBM d.d., je dolgovani znesek po sklepu o izvršbi odtegnila z dolžnikovega računa in ga izplačala upniku. Dolžnika sta sklep o izvršbi prejela 11. 1. 2016 in 15. 1. 2016, torej pravočasno, vložila ugovor, ki ga je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrglo. Upnik je namreč po vloženem ugovorom zaradi poplačila obveznosti dne 29. 6. 2016 podal umik izvršilnega predloga. Sodišče prve stopnje je zato ob upoštevanju 43. člena ZIZ izvršilni postopek ustavilo.

8. Umik izvršilnega predloga pomeni konec izvršbe (ne pa tudi nujno konec izvršilnega postopka), ki nastopi s trenutkom, ko upnik poda izjavo o umiku. Torej v primerih, ko o pravnih sredstvih stranke, torej tudi o ugovoru dolžnika, še ni bilo odločeno, umik izvršilnega predloga in posledično izdani sklep o ustavitvi izvršbe ne pomeni konec izvršilnega postopka v celoti, temveč le konec faze oprave izvršbe. Izvršilni postopek se v takšnem primeru konča šele potem, ko je pravnomočno odločeno o vseh pravnih sredstvih, ki so bila vložena do trenutka ustavitve izvršbe (primerjaj odločbo Ustavnega sodišča št. Up-1273/07-11 z dne 22. 5. 2008, 10. točka obrazložitve), torej ko so končane vse faze tega postopka (faza dovolitve izvršbe in faza oprave izvršbe).

9. V skladu z določbo četrtega odstavka 58. člena ZIZ sodišče ugovoru ugodi ali ga zavrne ali zavrže kot prepoznega, nepopolnega ali nedovoljenega. Ugovor je dovoljen, če ga vloži dolžnik, ki se mu ni odpovedal ali ga umaknil in če ima pravni interes (343. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pravni interes za vložitev ugovora ima tisti dolžnik, ki bi mu, če bi se pokazalo, da je ugovor utemeljen, odločitev prinesla konkretno in neposredno pravno korist, torej da bi se z odločitvijo njegov pravni položaj glede konkretnega zahtevka izboljšal. Po presoji sodišča druge stopnje pa je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da se v konkretnem primeru pravni položaj dolžnikov ne bi izboljšal, ker je bila izvršba zoper njiju ustavljena. V predmetni zadevi je namreč do prenosa zarubljenih denarnih sredstev že prišlo. Dolžnika imata tako pravni interes, da se o njunem ugovoru vsebinsko odloči ter da se s tem pravnomočno konča tudi faza dovolitve izvršbe zlasti zato, ker ne more biti vnaprej izključeno, da bi bil sklep o izvršbi zaradi ugovora pravnomočno v celoti ali delno razveljavljen ali spremenjen, kar pa je v skladu s 3. točko prvega odstavka 67. člena ZIZ tudi razlog za nasprotno izvršbo.

10. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi dolžnikov ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V novem postopku naj sodišče prve stopnje pred odločitvijo o ustavitvi postopka vsebinsko odloči o ugovoru dolžnikov.

11. Odločitev o pritožbenih stroških strank se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).