Jedro

Postopek osebnega stečaja nad tožnikom je bil uveden po uveljavitvi novele, in sicer 30. 8. 2017, zato se z izpodbijanim sklepom o izvršbi terjajo dolgovani prispevki ne le za obdobje enega leta pred začetkom osebnega stečaja, temveč za vse obdobje, ko obveznosti iz naslova prispevkov niso bile poravnane.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski davčni organ je z izpodbijanim sklepom zoper tožnika začel davčno izvršbo na dolžnikova denarna sredstva za dolgovani znesek obveznosti iz naslova prispevkov, ki so navedene na straneh od 2 do 31 izreka, in ki znaša skupaj z obrestmi in stroški sklepa 7 093,20 EUR.

2. V razlogih sklepa navaja, da tožnik ni v predpisanem roku poravnal obveznosti, ki so razvidne iz knjigovodske evidence davčnega organa. Zato je potrebno v skladu z določbami Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), na katere se davčni organ sklicuje v nadaljevanju obrazložitve, opraviti davčno izvršbo dolgovanega zneska, zamudnih obresti ter stroškov sklepa v zneskih, razvidnih iz izreka sklepa.

3. Pritožbo tožnika zoper izpodbijani sklep je organ druge stopnje z odločbo št. DT- 499-29-131/2019-2 z dne 29. 8. 2019 zavrnil kot neutemeljeno ter ugotovil, da stroški postopka niso bili priglašeni. V svojih razlogih ugotavlja, da je izpodbijani sklep pravilen in izdan v skladu z zakonom ZDavP-2. Pravilna je tudi odločitev o stroških postopka.

4. V zvezi s pritožbenimi ugovori, po katerih naj bi pri tožniku Okrožno sodišče v Ljubljani s sklepom z dne 5. 10. 2018, pravnomočnim 23. 10. 2018, dolgovani znesek obveznosti odpisalo, pa pritožbeni organ ugotavlja, da gre za sklep o odpustu obveznosti, ki je bil tožniku izdan v postopku osebnega stečaja. Pri tem iz sklepa o odpustu obveznosti z dne 5. 10. 2018 sledi, da so bile tožniku odpuščene vse obveznosti, ki so nastale tožniku do začetka stečajnega postopka, to je do 1. 9. 2017, razen tistih, ki so izvzete iz odpusta obveznosti po drugem odstavku 408. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Med obveznosti, ki so izvzete iz odpusta, sodijo med drugim prednostne terjatve iz prvega in drugega odstavka 21. člena in prvega odstavka 390. člena tega zakona, tj. nezavarovane terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale pred začetkom postopka zaradi insolventnosti: Pri tem se spremenjena določba drugega odstavka 21. člena uporablja za tiste postopke, ki se uvedejo po uveljavitvi novele 26. 4. 2016 in torej velja oziroma se uporablja tudi v tožnikovem primeru, saj je bil postopek osebnega stečaja nad tožnikom uveden 30. 8. 2017, ko je bil vložen predlog za začetek postopka. Odpust obveznosti v konkretnem primeru torej ne učinkuje na obveznosti iz naslova prispevkov, ki se terjajo z izpodbijanim sklepom, saj imajo le-te v skladu z določbo drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP položaj prednostnih terjatev in so v skladu z drugim odstavkom 408. člena istega zakona izvzete iz odpusta obveznosti v postopku osebnega stečaja.

5. Tožnik se z odločitvijo davčnih organov ne strinja. V pritožbi (pravilno: tožbi, op. sodišča) vztraja, da gre v obravnavanem primeru izvršbe za izvršbo terjatve, ki mu jo je Okrožno sodišče s pravnomočnim sklepom o odpustu obveznosti odpisalo. Davčni organ je pri odločanju upošteval samo 2. točko izreka omenjenega sklepa o odpustu terjatev, ni pa upošteval 3. točke sklepa, po kateri se po pravnomočnosti sklepa odpustijo tudi terjatve iz 2. točke sklepa. Zato je izvršba nedopustna in zato tožnik sodišču predlaga, da izpodbijani sklep o izvršbi odpravi.

6. Tožba ni utemeljena.

7. V zadevi ključne dejanske okoliščine niso sporne. Tako ni spora o tem, da se z izpodbijanim sklepom terjajo obveznosti tožnika iz naslova prispevkov, ki so nastale pred začetkom postopka zaradi insolventnosti in da omenjenih obveznosti po podatkih knjigovodskih evidenc davčnega organa tožnik ni poravnal ne v zakonskem roku in ne kasneje. Spora tudi ni o tem, da je bil zoper tožnika uveden postopek osebnega stečaja 30. 8. 2017, ter da je bil v tem postopku 5. 10. 2018 izdan sklep sodišča o odpustu obveznosti, na katerega se sklicuje tožnik v tožbi in pred tem že v pritožbi.

8. Pri tem iz 2. točke izreka sklepa o odpustu obveznosti sledi, da odpust obveznosti učinkuje za vse terjatve, ki so nastale do 1. 9. 2017 ter da se iz odpusta izvzamejo tiste terjatve, ki so naštete v nadaljevanju iste (2.) točke izreka. Med drugim je izrecno določeno, da odpust ne velja oziroma ne učinkuje za prednostne terjatve iz prvega in drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP, to je za nezavarovane terjatve iz naslova prispevkov.

9. Pri 3. točki izreka sklepa o odpustu obveznosti pa ne gre več za omenjeno razmejitev med terjatvami, za katere odpust velja, in med tistimi, ki so iz odpusta izvzete, kot to zmotno meni tožnik v tožbi in pred tem že v pritožbi. Gre za napotek, kako je izjemoma možno doseči plačilo terjatev iz 2. točke izreka, kar pa seveda lahko velja le za terjatve, za katere odpust ne učinkuje, saj za ostale, iz odpusta izvzete terjatve, ni nobenih ovir, da se zahteva njihovo poplačilo. Zato omenjene 3. točke ni mogoče razumeti tako, kot jo razume tožnik, temveč je pravilno razumevanje davčnih organov, po katerem se s 3. točko izreka v že omenjeno razmejitev iz 2. točke izreka ne posega. To pa pomeni, da se, ne le na podlagi zakona, temveč tudi na podlagi sklepa o odpustu obveznosti, zadevni prispevki upravičeno terjajo od tožnika in da so kot takšni upravičeno predmet prisilne izterjave z izpodbijanim sklepom.

10. Že drugostopenjski davčni organ pa izčrpno navede in pojasni tudi zakonsko podlago za odločitev v 2. točki sklepa o odpustu obveznosti oziroma za izdajo izpodbijanega sklepa, tj. določbe ZFPPIPP, vključno s spremembo ZFPPIPP-G, ki se je začela uporabljati za postopke, ki so bili uvedeni po uveljavitvi novele 26. 4. 2016 in po kateri se iz odpusta obveznosti v osebnem stečaju izvzamejo vse terjatve iz naslova prispevkov, ki so nastale pred začetkom postopka zaradi insolventnosti in ne le tiste, ki so nastale v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka, kot je to veljalo pred omenjeno spremembo. Postopek osebnega stečaja nad tožnikom je bil uveden po uveljavitvi novele, in sicer 30. 8. 2017, zato se z izpodbijanim sklepom o izvršbi terjajo dolgovani prispevki ne le za obdobje enega leta pred začetkom osebnega stečaja, temveč za vse obdobje, ko obveznosti iz naslova prispevkov niso bile poravnane. Tega, da bi s sklepom naložene obveznosti poravnal, pa tožnik v tožbi in pred tem v pritožbi ne zatrjuje.

11. Sodišče je glede na gornje razloge izpodbijani sklep spoznalo za zakonit in pravilen, tožbene navedbe pa za neutemeljene. Zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

12. Ker glede dejanskih okoliščin med strankama ni spora, je sodišče v zadevi odločilo na seji, ne da bi izvedlo glavno obravnavo (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).