Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pri presoji utemeljenosti tožničinega tožbenega zahtevka iz naslova denarne socialne pomoči je potrebno razčistiti dejansko stanje, ali so denarna sredstva na računu tožničinega moža njegovi prihranki in gre tako za premoženje, ki dosega ali presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, ali pa so v teh zneskih tudi prihranki tožničine tašče, lastnice kmetije, s katero upravlja njen sin, tožničin mož.
Subvencija, ki je bila izplačana na TRR tožničinega moža, je namenjena za delovanje kmetije in gre za dohodek iz kmetijske dejavnosti. Sredstva se porabijo za plačilo raznih surovin in materiala, vendar je potrebno ostanek sredstev šteti kot prihranek nosilca kmetijske dejavnosti.
Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, da se odpravi odločba tožene stranke št. ... z dne 14. 12. 2011 in odločba Centra za socialno delo A., št. ... z dne 25. 1. 2011 ter da se tožnici dodeli socialna pomoč v maksimalni višini in sklenilo, da tožnica sama nosi stroške postopka.
Zoper zavrnilo sodbo se pritožuje tožnica. Meni, da je bil nepravilno upoštevan skupni dohodek v višini 14.038,07 EUR kot prihranek družine, oziroma prihranek moža B.B., saj je navedeni znesek prihranek tašče oziroma mame C.C.. Gre za dolgoletne prihranke, ki jih je C.C. hranila za pomoč v starosti in za pogreb. Na hranilni knjižici, na katero so bile sicer nakazane tudi subvencije iz naslova kmetijske dejavnosti kmetije, ki je njena last (last C.C.), ki je pa upravni organ ni štel za družinskega člana. Pritožba nadalje navaja, da je med tožničinim možem B.B. in taščo C.C. bilo dogovorjeno, da je denar, ki je dohodek kmetije, dokler bo tašča živa, njena last in lahko z njim razpolaga le ona. Tašča je porabo denarja dovolila, vendar je bilo potrebno njeno dovoljenje in obrazložitev za vsak dvig denarja na računu. Sodišče ni pravilno presodilo predloženega mnenja Kmetijsko gozdarskega zavoda D., Oddelka za kmetijsko svetovanje, enota A. z dne 2. 11. 2011. Pritožba navaja, da gre za vlogo, za dodelitev socialne pomoči 9 članski družini, ki sta jo sestavljala tožnica z možem in njunih 6 otrok v starosti od 20 mesecev do 14 let in mame oziroma tašče. Edini redni dohodek v času vložitve vloge za dodelitev socialne pomoči je bilo starševsko nadomestilo, ki ga je tožnica prejemala do avgusta 2010 v višini 469,42 EUR, od meseca avgusta nadomestila ni več prejemala. Tašča je bila takrat stara 84 let, nepokretna, bilo jo je potrebno hraniti, previjati, skrbeti za njeno čistočo in je bila v celoti odvisna od njune pomoči. Pritožba je utemeljena.
Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) in na pravilno uporabo materialnega prava. V okviru navedenega preizkusa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in v posledici tako nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče o zadevi odločilo preuranjeno.
Sodišče prve stopnje je presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke št. ... z dne 14. 12. 2011, s katero se je zavrnila pritožba tožnice zoper odločbo Centra za socialno delo A. št. ... z dne 25. 1. 2011. S slednjo je bila vloga tožnice za dodelitev denarne socialne pomoči zavrnjena.
Spor v predmetni zadevi se nanaša predvsem na to, ali so denarna sredstva v višini 14.038,07 EUR na računu tožničinega moža prihranki B.B. in gre tako za premoženje, ki dosega ali presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka ali pa so v teh zneskih tudi prihranki C.C., rojene 26. 4. 1926, lastnice kmetije, s katero upravlja njen sin, B.B., mož E.E..
Med strankama postopka ni sporno, da je B.B. v času vloge imel na svojem transakcijskem računu višji znesek kot je 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, ki znaša 13.771,20 EUR, na transakcijskem računu je bilo 14.038,07 EUR, kar za 266,87 EUR presega navedeni znesek. Tožnica je tekom upravnega in sodnega postopka predložila izjavo C.C., iz katere izhaja, da je zaradi starosti in onemoglosti s sinom B.B. sklenila pogodbo o dosmrtnem preživljanju, na podlagi katere bo lastnik kmetije po njeni smrti B.B.. Sama zaradi zdravstvenega stanja in starosti ni več sposobna urejati vseh zadev v zvezi z gospodarjenjem s kmetijo in je zaradi tega s kmetijo upravljal sin, ki je odprl račun na katerega so se izplačevale tudi subvencije, ki jih je nakazovala Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja. Hranilna knjižica je odprta pri F. banki, št. knjižice: ... . Tožnica je v tožbi v zvezi s sredstvi na tem računu navedla, da gre za prihranke last tašče oziroma mame C.C. in sicer gre za dolgoletne prihranke, ki jih hrani za pomoč v starosti in za pogreb. Enako je tožnica izpovedala na glavni obravnavni dne 16. 4. 2013 pred sodiščem prve stopnje.
Sodišče prve stopnje pravilno zaključuje, da subvencija, ki je bila izplačana na TRR tožničinega moža, je namenjena za delovanje kmetije in gre za dohodek iz kmetijske dejavnosti. Sredstva se porabijo za plačilo raznih surovin in materiala, vendar je potrebno ostanek sredstev šteti kot prihranek nosilca kmetijske dejavnosti. Pritožbeno sodišče šteje, da je sodišče pravilno razlogovalo, da s sredstvi na TRR razpolaga uporabnik, kot je določeno s pogodbo med banko in uporabnikom, v tem primeru mož tožnice.
Po mnenju pritožbenega sodišča pa je tožnica trditvam, da je del sredstev na TRR dolgoletni prihranek C.C., predložila dvoje dokazov in sicer svojo izpoved, ki jo je podala zaslišana kot stranka na glavni obravnavi in izjavo C.C. z dne 28. 10. 2011. Navedena dokaza sodišče prve stopnje ni dokazno ocenilo in je tako ostalo odprto vprašanje, ki pa je relevantno za odločitev v predmetni zadevi in se nanaša na to, ali je izpoved tožnice in izjava C.C., da so sredstva na TRR, ki ga ima odprtega B.B. tudi del sredstev, ki jih je v preteklosti prihranila C.C. in so namenjena za njeno nego in pomoč ter za pogreb. V Sloveniji je na splošno znano, da si starejši ljudje, ki vedo, da se bližajo zadnjemu dejanju svojega življenja, prihranijo tudi denar za pogreb, da ne bodo drugim delali stroškov. Ali je tudi v tem primeru bilo tako in je slediti trditvam tožeče stranke, pa je ostalo v dosedanjem upravnem in sodnem postopku premalo razčiščeno.
Da bi sodišče prve stopnje dejansko stanje popolno ugotovilo tudi v navedeni smeri, naj pridobi izpis prometa s TRR tožničinega moža za daljše časovno obdobje in B.B. tudi zasliši v zvezi s prihranki njegove matere C.C., od kdaj so ti prihranki in v kakšni višini. Iz pregleda sredstev na TRR B.B. za daljše časovno obdobje bodo razvidna tudi nakazila subvencij, ter po potrebi izvede še druge dokaze ter nato o zadevi ponovno odloči. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 355. členom ZPP razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje in mu zadevo vrača v novo sojenje.