Jedro

Kadar je v postopku z izrednim pravnim sredstvom odškodninski zahtevek upnika zavrnjen ali je pravnomočno prisojena odškodnina znižana ali je sodba razveljavljena, ni mogoče nazaj zahtevati neutemeljeno plačanih zneskov odškodnine zaradi telesne poškodbe, prizadetega zdravja ali smrti, če so bili plačani poštenemu prejemniku (čl. 216. ZOR).

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo dolžnikovemu predlogu za odlog izvršbe in sklenilo, da se izvršba, dovoljena s sklepom o izvršbi opr. št. 1 I ..... z dne 21.1.1994, odloži do odločbe Vrhovnega sodišča o vloženi reviziji. Glede zatrjevanega nastanka znatnejše škode je sodišče prve stopnje sledilo navedbam dolžnice, ki se je sklicevala na določilo 216. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih, po katerem ni mogoče zahtevati nazaj neutemeljeno plačanih zneskov odškodnine zaradi telesne poškodbe, prizadetega zdravja ali smrti, če so bili plačani poštenemu prejemniku.

Proti navedenemu sklepu se je pritožil upnik, ki predlaga njegovo spremembo tako, da se dolžničin predlog za odlog izvršbe zavrne.

Poudarja, da za utemeljitev določila 63. čl. ZIP ni dovolj samo sklicevanje na določili 216. in 210. čl. ZOR. Izvršilnemu naslovu je predhodila dolgoletna pravda, v kateri je dolžnica aktivno sodelovala, sedaj pa v izrednem pravnem sredstvu trdi, da je odškodnina pravnomočno prisojena v previsokem znesku, upnik pa v izrednem pravnem sredstvu trdi nasprotno, da je odškodnina priznana v prenizkem znesku. Pravno pomotno je sklicevanje izpodbijanega sklepa na odločbi Cp ..... in II Cp ....., ki se nanašata na drugačen primer. Če bi obveljalo naziranje izpodbijanega sklepa, bi vsaka vložena revizija v zadevah hudih telesnih poškodb kar s sklicevanjem na določilo čl. 216. ZOR pomenila razlog za odlog. Znano pa je, kako so pravdna sodišča obremenjena in koliko časa traja, da oškodovanec kot upnik pride do izvršilnega naslova in do poplačila. V danem primeru pa je upnik utrpel zelo hude telesne poškodbe s trajnimi posledicami v škodnem dogodku, ki se je pripetil 18.10.1987. Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje je ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi ugotovilo, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Sodišče prve stopnje je dejansko stanje dovolj popolno ugotovilo ter tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Po določilu 63. čl. Zakona o izvršilnem postopku lahko sodišče na dolžnikov predlog odloži izvršbo, če bi ta z njo pretrpel znatnejšo škodo in če je zoper odločbo, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, vloženo izredno pravno sredstvo. Da je vloženo izredno pravno sredstvo - revizija v zvezi z izvršilnim naslovom, med strankama ni sporno. Sodišče druge stopnje se tudi strinja z oceno sodišča prve stopnje, da je zahtevani znesek 3,900.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 6.9.1993 dalje do plačila tako visoka vsota, da ga je potrebno uvrstiti pod pravni standard znatnejše škode, ki bi jo utegnila utrpeti tožnica, čeprav gre za zavarovalno skupnost. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno upoštevalo, da po 216. čl. ZOR ni mogoče zahtevati nazaj neutemeljeno plačanih zneskov odškodnine zaradi telesne poškodbe, prizadetega zdravja ali smrti, če so bili plačani poštenemu prejemniku. Zakon tu ne dela nobene razlike med prostovoljnimi plačili in plačili na podlagi sodbe ali celo ob prisilni izvršitvi sodbe. Neutemeljenost plačila oz. prehoda premoženja z ene osebe na drugo, velja tudi, ko prvotna podlaga za plačilo pozneje odpade (4. odst. 210. čl. ZOR), torej tudi v primerih, ko je v postopku z izrednim pravnim sredstvom znižana odškodnina, prisojena s pravnomočno sodbo. Ob takem stanju pa sodišče druge stopnje ni moglo upoštevati pritožbenih izvajanj, ki se nanašajo na dolgotrajnost postopka ter hude telesne poškodbe s trajnimi posledicami, ki jih je upnik utrpel v obravnavanem škodnem dogodku, ki se je pripetil dne 18.10.1987. Iz navedenih razlogov in ker sodišče druge stopnje tudi ni našlo kakih formalnih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter v skladu z določilom čl. 380. tč. 2 ZPP v zvezi s 14. čl. ZIP potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker upnik s pritožbo ni uspel, dolžnik pa na pritožbo ni odgovoril.