19. 12. 2001

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Mirele Pavlovič iz Ljubljane, ki jo zastopajo dr. Peter Čeferin, Aleksander Čeferin, Rok Čeferin in Matej Sršen, odvetniki v Grosuplju, na seji dne 19. decembra 2001

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 147. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91, 19/91, 21/94, 23/96, 1/00 in 22/00) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnica utemeljuje svoj pravni interes za vložitev pobude s tem, da mora po pravnomočni sodbi (zoper katero je vložila tudi ustavno pritožbo) izprazniti stanovanje, čeprav je, kot trdi, po določbah bivšega Zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 3/81 in nasl., v nadaljevanju ZSR) v njem imela pravno varovan položaj uporabnika, ki z imetnikom stanovanjske pravice živi najmanj dve leti v ekonomski skupnosti. Dne 30. 3. 1993 je namreč imetnik stanovanjske pravice sklenil najemno pogodbo po Stanovanjskem zakonu (v nadaljevanju SZ), v kateri pobudnica ni navedena kot oseba, ki bo skupaj z najemnikom uporabljala stanovanje. Najemnik je nato umrl.

2.Ko bi bil imetnik stanovanjske pravice umrl, preden je sklenil najemno pogodbo, razlaga pobudnica, bi bila na podlagi tretjega odstavka 147. člena SZ ona upravičena skleniti najemno pogodbo.

3.Okoliščina, zaradi katere je pravni položaj prizadetega tako različen, da je v enem primeru upravičen do trajnega najemnega razmerja, v drugem pa dolžan stanovanje izprazniti, je zgolj ta, ali je imetnik stanovanjske pravice umrl, preden je sklenil pogodbo o najemu po 147. členu SZ, ali pa po tem. To pa je v neskladju z Ustavo, trdi pobudnica, ker nasprotuje zakonodajalčevemu namenu, da bi stara, prevzeta pravna razmerja, na novo uredil in prilagodil novemu pravnemu sistemu. Kršeno da je tudi načelo sorazmernosti, saj mora zakonodajalec poskrbeti tudi za ljudi, ki so po prejšnjem sistemu bili pravno zavarovani in so se upravičeno zanašali na trajnost svojega pravnega položaja ter niso mogli pričakovati tako radikalne spremembe tega položaja, saj bi sicer ravnali drugače.

Pobudnica predlaga Ustavnemu sodišču, naj zaradi opisanega presodi, ali je tretji odstavek 147. člena SZ v skladu z Ustavo.

B.

4.V okviru spremembe družbenega sistema je zakonodajalec tudi stanovanjska razmerja bistveno preuredil. Ustava Slovenije namreč ne pozna več stanovanjske pravice kot ene od z Ustavo zagotovljenih pravic. Po drugi strani se je v temelju spremenil in okrepil ustavni položaj lastnine, kar velja tudi za lastnino na stanovanjih in stanovanjskih zgradbah. Zakonodajalec je moral sistem stanovanjskih razmerij, ki je prej temeljil na stanovanjski pravici, prevesti v sistem najemnih civilnopravnih razmerij, temelječih na zasebni (ali javni) lastnini na stanovanjih.

5.Pri tem je moral zakonodajalec v skladu z načeli pravne in socialne države (2. člen Ustave) po eni strani v zadovoljivi meri zavarovati pravni in socialni položaj uporabnikov stanovanj in je za toliko - predvsem zaradi socialne funkcije lastnine - posegel v pravice lastnikov stanovanj. Ni pa mogel in smel prenesti nanje celotnega bremena upravičenj vseh upravičencev iz ZSR, saj bi s tem ne bilo mogoče doseči cilja, ki si ga je v skladu z Ustavo zastavil, namreč prehoda na najemna stanovanjska razmerja, temelječa predvsem na zasebni lastnini na stanovanjih.

6.ZSR je poznal širok krog ljudi, tako ali drugače bližnjih imetniku stanovanjske pravice, ki so skupaj z njim uporabljali stanovanje (5. člen ZSR), njihov položaj uporabnika je bil zavarovan tudi še po smrti ali izselitvi imetnika stanovanjske pravice, lahko je celo prešel v stanovanjsko pravico (18. in 19. člen ZSR). Po drugi strani je bil uporabnik do neke mere zaščiten celo nasproti imetniku stanovanjske pravice (22. in 23. člen ZSR). Med take uporabnike je sodila tudi oseba, ki je z imetnikom stanovanjske pravice živela najmanj dve leti v ekonomski skupnosti.

7.V novo pravno ureditev stanovanjskih razmerij zakonodajalec tako oblikovanega instituta ni prevzel. Za to je imel očitne razloge, pa tudi pooblastilo, česar tu ni treba posebej obrazlagati, ker ni predmet izpodbijanja. SZ opredeljuje pojem ožjih družinskih članov (6. člen SZ), ki so po smrti najemnika upravičeni skleniti najemno pogodbo, če so navedeni v prejšnji pogodbi kot osebe, ki z najemnikom skupaj uporabljajo stanovanje. Ožji člani so le zakonec lastnika ali oseba, s katero lastnik živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, njuni otroci oziroma posvojenci, starši in posvojitelji ter osebe, ki sta jih po zakonu dolžna preživljati.

8.Le v prehodni določbi 147. člena SZ je zakonodajalec podaljšal pravno zaščito uporabnikov iz 5. člena ZSR, ko je nanje prenesel pravico sklenitve najemne pogodbe. To pa velja le za primere, ko imetnik stanovanjske pravice umre po uveljavitvi SZ, a preden je sklenil najemno pogodbo po tem zakonu, kar bi se po prvem odstavku istega člena moralo zgoditi najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi SZ.

9.Ne glede na razloge, zaradi katerih je zakonodajalec sprejel omenjeno določbo, je očitno neutemeljeno stališče pobudnice, da bi zaradi te izrazite prehodne določbe moral enaka upravičenja uzakoniti tudi za naprej, torej kot del nove pravne ureditve, ker da sicer ni skladja z Ustavo. Prikazovanje, da je zakonodajalec uzakonil nerazumno in neutemeljeno razlikovanje med uporabniki v ekonomski skupnosti s prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice, namreč po času smrti slednjega, je zgrešeno: v resnici je zakonodajalec urejanje položaja te kategorije opustil, tako da ta kategorija oseb, ki (oziroma če) uporabljajo stanovanje skupaj z najemnikom, nima več uzakonjenih upravičenj. Prehodna izjema v tretjem odstavku 147. člena SZ, ki naj se uveljavi le v izjemnih primerih znotraj šestmesečnega prehodnega obdobja, tega v bistvu ne spremeni.

10.Pobuda je torej očitno neutemeljena, zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo.

C.

11.Ustavno sodišče je ta sklep sprejelo na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94, ZUstS) v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam-Lukić ter sodnici in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Franc Testen in dr. Lojze Ude. Sklep je sprejelo soglasno.

PREDSEDNICA dr. Dragica Wedam-Lukić