Jedro

Tožnica želi vložiti predlog za obnovo postopka v postopku motenja posesti iz razloga storitve kaznivega dejanja zaslišane priče in je že zamudila rok, ki je zakonsko določen kot prekluzivni rok za vložitev tožbe, zato je bila odločitev tožene stranke, da se tožnici ne odobri dodelitev BPP, ker zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh, kot to določa 24. člena ZBPP, pravilna in na zakonu utemeljena.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila, da se prošnja A.A. (tožnice v tem sporu) za odobritev brezplačne pravne pomoči (dalje BPP) zavrne. Tožena stranka razlaga določbe členov 11 do 24 Zakona o brezplačni pravni pomoči (dalje ZBPP), ki določajo dva pogoja in sicer finančno premoženjski pogoj oziroma subjektivni kriterij, katerega sodišče presoja na podlagi listinskih dokazil o finančnem in premoženjskem položaju in objektivni kriterij v skladu z določilom 24. člena ZBPP. 24. člen tega zakona določa, da sodišče presoja okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Navaja, da je bil pred Okrajnim sodiščem v Šmarju pri Jelšah v teku postopek zaradi motenja posesti tožeče stranke A.A. zoper toženo stranko B.B. V predmetni pravdni zadevi je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke – prosilke, ker tožnici ni uspelo dokazati, da je za motenje posesti odgovoren ravno toženec, torej da je toženec tisti, ki je po tožbenih zatrjevanjih tožnico motil v njeni posesti. Zoper izdani sklep je prosilka vložila laično pritožbo, katero je višje sodišče s sklepom številka Cp 114/2010 z dne 11. 3. 2010 zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Sklep višjega sodišča je bil prosilki vročen dne 12. 4. 2010. V pisni izjavi z dne 16. 6. 2010, ki jo je prosilka priložila k prošnji za BPP je prosilka smiselno navedla, da želi predlagati obnovo postopka, ker se ne strinja z odločitvijo sodišča in ker se sodna odločba opira na krivo izpovedbo tožene stranke B.B. in priče C.C. Zoper njiju je podala ustno ovadbo pri PP ... dne 31. 5. 2010. V skladu z določilom 394. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je mogoča obnova postopka, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, le iz razlogov, ki so taksativno našteti v točkah od 1 do 10. V skladu z določilom 430. člena ZPP je obnova pravnomočno končanega postopka zaradi motenja posesti dovoljena samo iz razlogov, ki so določeni v 2. in 4. točki 394. člena ZPP, in sicer v tridesetih dneh od pravnomočnosti sklepa o motenju posesti. V 2. točki 394. člena ZPP je obnovo postopka mogoče predlagati, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. V 4. točki 394. člena ZPP je obnovo postopka mogoče predlagati, če se je postopka udeleževal kot tožnik ali toženec nekdo, ki ne more biti pravdna stranka, ali če stranke, ki je pravna oseba, ni zastopal tisti, ki jo je po zakonu upravičen zastopati, ali če pravdno nesposobne stranke ni zastopal tisti, ki jo je po zakonu upravičen zastopati, ali če pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik ali če zakoniti zastopnik ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo ali za posamezna pravdna dejanja ali če stranke ni zastopal pooblaščenec v skladu z določili ZPP ali če pooblaščenec stranke ni imel pooblastila, razen če je bila pravda oziroma če so bila posamezna pravdna dejanja pozneje odobrena. Glede na ugotovljena dejstva in okoliščine v zvezi z zadevo, za katero prosilka zaproša za BPP, tožena stranka ocenjuje, da je zadeva očitno nerazumna in nima verjetnega izgleda za uspeh, zato dodelitev BPP prosilki ni utemeljena. V skladu z 430. členom ZPP je obnovo postopka v postopkih zaradi motenja posesti mogoče predlagati le v tridesetih dneh od pravnomočnosti sklepa o motenju posesti. Sklep o motenju posesti je bil pravnomočen dne 11. 3. 2010, ko je o pritožbi prosilke odločilo sodišče druge stopnje. Prosilki je bil sklep sodišča druge stopnje vročen dne 12. 4. 2010. Tako bi prosilka lahko predlog za obnovo postopka vložila najkasneje do dne 12. 5. 2010, pri čemer bi morala izkazati še obstoj razlogov za obnovo postopka, v skladu z določilom 430. člena ZPP. Teh razlogov prosilka v prošnji ni navedla, temveč smiselno navaja, da bi želela predlagati obnovo postopka zaradi krive izpovedbe B.B. in C.C., na katere se opira sodna odločba, kar je sicer lahko razlog za obnovo postopka v skladu z določilom 5. točke 394. člena ZPP, vendar ne more biti razlog za obnovo postopka v postopkih zaradi motenja posesti, v skladu z določilom 430. člena ZPP. Tako ni realno pričakovati, da bi prosilka s predlogom za obnovo postopka v postopku zaradi motenja posesti pred sodiščem lahko uspela, zato je njena prošnja kot neutemeljena zavrnjena in ni bilo treba presojati ali prosilka izpolnjuje tudi subjektivni kriterij za dodelitev BPP, ki mora biti podan kumulativno.

Tožnica v dokaj nerazumljivi tožbi uveljavlja tožbene razloge nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da je na Okrajnem sodišču 16. 6. 2010 zaprosila za odvetnika, za obnovitev postopka sklepa o zavrnitvi tožbe z dne 27. 3. 2009, zaradi krive izpovedbe in krivega pričanja. Sodnica je zaključila zadevo, brez da bi zadevo natančno pregleda. Ni ji jasno, zakaj je zavrnila tožbo in tudi ne ve, zakaj je verjela D.D., da je on rekel, da je tožba zamujena, ni pa sama vedela, da je imela tožbo z dne 27. 3. 2009. Sklepa, da je tožnica spregledala datume tožbe, kar je namerno naredila z razlogom, da ji ni dovolila, da pove vse kar meni v tožbi glede zamenjave ključavnice. Sodnica je verjela tistemu, ki ni pooblaščen in je napačno ugotovil datum tožbe. Kako in od kod so vzeli ta datum in kako to, da sodnica ni opazila napako, ko je zaključila zadevo ji ni jasno. Dokazil ne bo prilagala, ker nima denarja za kopije in misli, da jih imajo na sodišču za BPP in zato predlaga, da jih sodišče od tam pridobi. V nadaljevanju tožnica še razlaga dejanski stan tega kaznivega dejanja, ki naj bi bilo izvršeno v zvezi s pravdno zadevo zaradi motenja posesti. Prosi za dodelitev odvetnika in se že vnaprej zahvaljuje za ugodno rešitev.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) določa pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP) med katerimi so subjektivni pogoji, ki so vezani na stranko, in ki določajo njen finančno premoženjskih položaj. Ti se v tem postopku niso presojali glede na to, da je tožena stranka odločitev o neodobritvi BPP tožnici (prosilki za BPP) odrekla na podlagi določbe 24. člena ZBPP, ki določa, da se upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna, oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali v postopku vlagati pravna sredstva. Kot izhaja iz razlogov izpodbijane odločbe, je tožena stranka po presoji sodišča pravilno ugotovila vsa dejstva o zadevi in na podlagi teh dejstev in okoliščin tudi uporabila pravilne materialne predpise, zato sodišče v izogib ponavljanju dejanskih in pravnih okoliščin ponovno ne navaja, ker jim v celoti sledi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, številka 105/06, 62/10, dalje ZUS-1), v zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja: Neutemeljeni so tožbeni ugovori, ki se nanašajo na dejansko stanje, ki se je po mnenju tožnice nepravilno ugotavljalo v pravdni zadevi, številka P 36/2009 pred Okrajnim sodiščem Šmarje pri Jelšah, ki je bila končana s sklepom z dne 6. 1. 2010. Vse te navedbe se nanašajo na presojo vseh okoliščin in dejstev v pravdnem postopku in jih sodišče v tem postopku ne more upoštevati. Tudi po mnenju tožnice nepravilna presoja sodišča v tej pravdni zadevi, na katero se tožnica sklicuje, ne more vplivati na drugačno odločitev, kot jo je že podala tožena stranka, glede na to, da nima pravne podlage v določbah ZBPP. Kot je že tožena stranka pravilno navedla v razlogih izpodbijane odločbe, je mogoča v posest motitvenih postopkih obnova postopka zgolj iz dveh zakonskih razlogov, ki jih je tožena stranka v izpodbijani odločbi že določno navedla in še z dodatnim omejitvenim prekluzivnim rokom za vložitev tožbe, to je v 30. dneh od pravnomočnosti sklepa, s katerim je bilo odločeno o tožbi zaradi motenja posesti. Glede na to, da želi tožnica vložiti predlog za obnovo postopka iz razloga storitve kaznivega dejanja zaslišane priče, in da je tožnica že tudi zamudila rok, ki je zakonsko določen kot prekluzivni rok za vložitev tožbe, je bila odločitev tožene stranke, da se tožnici ne odobri dodelitev BPP, ker zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh, kot to določa 24. člena ZBPP, pravilna in na zakonu utemeljena.

Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, glede na to, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane upravnega akta pravilen in je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.