Jedro

Zakonske zamudne obresti so od zapadlosti posameznega zneska v plačilo do plačila priznane brez vsakršne dejanske in pravne utemeljitve. Narava navedene procesne kršitve je takšna, da je pritožbeno sodišče ne more odpravljati, saj bi v nasprotnem prevzelo vlogo prvostopenjskega sodišča pri utemeljevanju pisnih odpravkov sodnih odločb, ki morajo v dejanskem in pravnem pogledu biti takšne, da jih je sploh mogoče preizkusiti. Na podlagi 1. odstavka 354. člena ZPP je zato potrebno izpodbijani del sodbe razveljaviti in v tem obsegu zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijani III. točki izreka glede zakonskih zamudnih obresti razveljavi ter v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi tožene stranke št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 28. 3. 2017 in št. ... z dne 24. 1. 2017 (I. tč. izreka), ter tožniku priznalo pravico do starostne pokojnine v znesku 528,22 EUR na mesec od 23. 12. 2016 dalje z nadaljnjimi uskladitvami (II. tč. izreka). Toženi stranki je odredilo, da tožniku izplača razliko med že priznanimi zneski starostne pokojnine po odločbi št. ... z dne 24. 1. 2017 in zneski starostne pokojnine, priznane s to sodbo, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti posameznega zneska v plačilo do plačila (III. tč. izreka).

2. Zoper del III. točke izreka sodbe, ki se nanaša na zakonske zamudne obresti se pritožuje tožena stranka zaradi procesne kršitve in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga njeno spremembo tako, da se tožbeni zahtevek o zakonskih zamudnih obresti zavrne, oz. podrejeno sodba v tem obsegu razveljavi ter vrnitev sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Uveljavlja absolutno bistveno kršitev po 14. točki 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP), ker ima sodba v izpodbijanem delu pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne da preizkusiti. Izrek ni razumljiv in sodba nima pravnih niti dejanskih razlogov glede vprašanja zamude s plačili razlik starostne pokojnine. Torej če in od kdaj dalje je zamuda za posamezne zneske sploh nastala.

Nadalje meni, da je zmotno uporabljeno materialno pravo, saj več ni ureditve, kot jo je poznal Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju2 (ZPIZ‑1) v 2. odstavku 276. člena. Po specialni določbi 197. člena veljavnega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju3 (ZPIZ-2) pa zavod pride v zamudo le, če priznanih pokojninskih dajatev ne izplača v 60-ih dneh od dneva, ko je postala odločba o priznanju pravice izvršljiva. V konkretnem primeru takšen dejanski stan ni podan, saj ni zamude v izpolnitvi izvršljive odločbe, ker je višja dajatev priznana šele s sodno odločbo.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Ob preizkusu zadeve v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP je potrebno ugotoviti, da je pritožba tožene stranke utemeljena. V delu pisnega odpravka sodbe glede dosojenih zakonskih zamudnih obresti (del III. točke izreka) je podana absolutna bistvena kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj sodbe v dejanskem, niti pravnem pogledu ni mogoče preizkusiti.

5. Potem, ko sta z ne izpodbijanim, že pravnomočnim delom sodbe kot nezakoniti odpravljeni upravni odločbi, dosojena višja starostna pokojnina v znesku 528,22 EUR na mesec od 31. 12. 2016 dalje z uskladitvami ter odrejeno plačilo razlike med priznanimi (izplačanimi) zneski po odločbi z dne 24. 1. 2017 in dosojenimi s sodno odločbo, so zakonske zamudne obresti od zapadlosti posameznega zneska v plačilo do plačila priznane brez vsakršne dejanske in pravne utemeljitve (17. točka obrazložitve).

Narava navedene procesne kršitve je takšna, da je pritožbeno sodišče ne more odpravljati, saj bi v nasprotnem prevzelo vlogo prvostopenjskega sodišča pri utemeljevanju pisnih odpravkov sodnih odločb, ki morajo v dejanskem in pravnem pogledu biti takšne, da jih je sploh mogoče preizkusiti. Na podlagi 1. odstavka 354. člena ZPP je zato potrebno izpodbijani del sodbe razveljaviti in v tem obsegu zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.

6. V ponovljenem postopku bo potrebno ponovno odločiti o akcesorni denarni terjatvi ter odločitev o zakonskih zamudnih obrestih od dosojenih razlik starostne pokojnine utemeljiti tako, da jo bo mogoče preizkusiti.

V pisnem odpravku sodbe bo prvostopenjsko sodišče navedlo materialno pravno podlago za sojenje o zakonskih zamudnih obrestih ter ob morebitni ponovni pozitivni odločitvi, sodbo utemeljilo z relevantnimi dejanskimi razlogi. Ugotovilo in obrazložilo bo, od kdaj je tožena stranka v zamudi z izplačili mesečnih razlik starostne pokojnine, priznane z neizpodbijanim pravnomočnim delom sodbe in že izplačanimi zneski denarne dajatve. Ker prvostopenjsko sodišče materialno pravnega izhodišča za sojenje o zakonskih zamudnih obrestih doslej sploh ni utemeljevalo, se do toženkinega stališča o neobstoju pravnega temelja za pozitivno odločitev o zahtevku, v tem pritožbenem postopku ni mogoče, niti potrebno opredeljevati. O pravnem temelju za vtoževane zakonske zamudne obresti se je dolžno najprej izreči sodišče prve stopnje, kar bo storilo v ponovljenem sojenju.

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v 2. odst. 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena.

Pritožba mora obsegati navedbo sklepa zoper katerega se vlaga, izjavo da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. 1 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 2 Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.