Jedro

V obravnavani zadevi, ko glede na ugotovljena dejstva in okoliščine ni mogoče z gotovostjo sklepati na uspešnost na taki osnovi sproženega pravdnega postopka, bi tožena stranka morala v dvomu odločiti v korist tožnice in ji priznati pravico do brezplačne pravne pomoči. Ker iz določb ZBPP ne izhaja za kolikšno stopnjo verjetnosti izgleda za uspeh naj bi šlo pri izpolnjevanju tega objektivnega pogoja, je zato ob dejstvu, da je tožnica upravičena do vložitve zahtevka za povračilo izgubljenega dobička, v pristojnosti organa za BPP, da o odobritvi brezplačne pravne pomoči tako odloči v okviru proste presoje.

Izrek

1. Tožbi se ugodi. Odločba Okrožnega sodišča v A., Organa za brezplačno pravno pomoč št. ... z dne 23. 9. 2002 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

2. Tožnico se oprosti plačila sodnih taks.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnice za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči zaradi vložitve tožbe zaradi povračila materialne škode (izguba dobička) v trgovini A., s.p., v obdobju meseca in pol leta 2001, kot posledico opravljanja gradbenih del - asfaltiranja hodnika za pešce v širini izkopanega jarka za vročevod ob navedeni trgovini na naslovu ... v A. Tožena stranka svojo odločitev utemeljuje z neizpolnjevanjem objektivnega pogoja iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Uradni list RS, št. 48/2001) oz. oceno smotrnosti sprožanja pravdnega postopka ter verjetnega izgleda za uspeh. Navaja, da nastanek izgube v višini okoli 5,000.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki ga tožnica zatrjuje, ni bilo mogoče preveriti, saj tožnica kljub pozivu ni predložila izpise prometa za obdobje od januarja do junija 2001, iz predloženih podatkov bilance uspeha za obdobje od 01.01.do 31.12.2001 pa ni bilo mogoče povzeti kakšen naj bi bil mesečni promet trgovine v prvi polovici leta 2001 ter kakšne bi naj bile razlike v prodaji v mesecih pred gradbenimi deli oz. po zaključku del. Tožnica je vložila zoper navedeno odločitev tožbo, v kateri navaja, da želi da se ji odobri brezplačna pravna pomoč za plačilo sodnih stroškov in stroškov odvetnika za vložitev tožbe zaradi škode v višini 5,000.000,00 SIT, ki naj bi jo utrpela v času od aprila do junija 2001, ko so se pred njeno trgovino izvajala gradbena dela s strani investitorja B. Navaja, da je že gradbišče samo po sebi, zlasti pa še obravnavano, ki je bilo neustrezno zavarovano, odvračalo v omenjenem obdobju tako stalne kot naključne stranke od nakupovanja v njeni trgovini. Stranke so se med tem časom preusmerile na druge trgovine in se tudi po zaključku del niso več vrnile. Mnenja je, da tožena stranka vsekakor ni mogla zgolj na podlagi bilance uspeha za obdobje od 01.01. do 31.12.2001 zaključiti, da ne bo mogoče z njenim odškodninskim zahtevkom uspeti v pravdi zoper investitorja. V pravdnem postopku bi namreč s strokovno pomočjo odvetnika uspela dokazati, da je nobeno od podjetij, ki je izvajalo gradbena dela, o začetku gradbenih del ni obvestilo, prav tako ni sodelovalo z njo glede dostopa do trgovine in glede začasne ureditve dostopa. Prav tako pa bi dokazala, da niso ravnali s potrebno skrbnostjo, s katero bi preprečili nastanek navedene škode. Očitno je, da podjetji ne kažeta nikakršnega posluha za občutljivost trgovinske dejavnosti ter za motnje, ki jih tovrstni posegi povzročajo trgovcem. Najbolj boleča posledica teh gradbenih del in posledično padca prometa pa je odpuščanje delavcev v trgovini. Pred izvedbo gradbenih del je zaposlovala tri delavce, v naslednjih dneh pa bo morala odpustiti še zadnjega. Predlaga odpravo izpodbijanega akta ter predlaga tudi oprostitev plačila sodnih taks.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.

Državno pravobranilstvo kot zastopnik javnega interesa je dne 06.11.2002 prijavilo udeležbo v tem upravnem sporu.

Tožba je utemeljena.

Pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ureja ZBPP v čelnih od 11. do 24. in se delijo na subjektivne (finančne), ki zadevajo stranko in njen finančni položaj oz. potrebo po nudenju brezplačne pravne pomoči ter objektivne oz. postopkovne pogoje, ki predstavljajo določeno verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet brezplačne pravne pomoči imelo končni uspeh. Slednje opredeljuje ZBPP v 24. členu. Po določbi 1. odstavka 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da: zadeva ni očitno nerazumna; ali je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj; ali je pričakovani izid zadeve za prosilca oz. njegovo družino življenjskega pomena, ali ima zadeva verjetni izgled za uspeh in jo je razumno sprožati ali se braniti ali ugovarjati v postopku s pravnimi sredstvi glede na izid zadeve; ali je rešena zadeva razlog, da se je oseba znašla v življenjski stiski. V obravnavani zadevi je sporna presoja tožene stranke glede razumnosti sprožanja zahtevka za povračilo izgubljenega dobička, ki je posledica mesec in pol trajajočih gradbenih del pred trgovino tožnice in verjetnosti izgleda za uspeh tako vloženega zahtevka. Po določbi 168. člena Obligacijskega zakonika (OZ, Uradni list RS, št. 83/2001) ima oškodovanec pravico do povrnitve navadne škode, kot tudi do povrnitve izgubljenega dobička (1. odstavek). Pri oceni izgubljenega dobička se upošteva dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovalčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči (3. odstavek). Iz navedenega torej izhaja, da mora sodišče pri oceni izgubljenega dobička utemeljenost pričakovanega dobička v konkretnem primeru oceniti glede na objektivne okoliščine in normalen tek stvari. Pri tem glede na subjektivna prepričanja oškodovanca pričakovani dobiček ne more biti predmet integralnega povračila škode in sodišče v takem primeru običajno upošteva mnenje izvedenca. Iz navedb in podatkov predloženega spisa izhaja, da je tožnica svoj odškodninski zahtevek zoper investitorja (B.) in izvajalca del (C.) utemeljevala z gradbenimi deli, to je z izkopavanjem in asfaltiranjem jarka za vročevod ob trgovini, ki jo ima na naslovu ..., v obdobju meseca in pol leta 2001 (mesec april in maj). Za svoje trditve je res predložila le napoved za odmero davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2001, iz katere izhaja, da je znašala izguba iz dejavnosti 4,479.024,00 SIT, medtem ko dokazil, ki bi dokazovala, kakšne naj bi bile razlike v prodaji v mesecih pred gradbenimi deli oz. po zaključku del, kljub pozivu tožene stranke ni predložila. Dejstvo je tudi, da je imela tožnica težave s poslovanjem že pred navedenimi gradbenimi deli oz. že v letu 1999, na kar kaže sklep o vknjižbi zastavne pravice na nepremičninah last tožnice v zavarovanje denarne terjatve Davčne uprave RS v višini 2,113.974,50 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi (sklep Okrajnega sodišča v A. opr. št. ... z dne 15.06.2001). Ne glede na to pa odločitev tožene stranke o neupravičenosti do pravnega dejanja, ki je predmet brezplačne pravne pomoči, ki je z vidika verjetnosti izgleda za uspeh, odločitev oprla zgolj na podatke o finančnem poslovanju tožnice, po presoji sodišča ni pravilna. Že iz citiranih določb OZ izhaja, da je utemeljenost pričakovanega dobička potrebno ocenjevati glede na objektivne okoliščine in normalen tek stvari. Zato bi v obravnavani zadevi, ko glede na ugotovljena dejstva in okoliščine ni mogoče z gotovostjo sklepati na uspešnost na taki osnovi sproženega pravdnega postopka, tožena stranka morala v dvomu odločiti v korist tožnice in ji priznati pravico do brezplačne pravne pomoči. Ker iz določb ZBPP ne izhaja za kolikšno stopnjo verjetnosti izgleda za uspeh naj bi šlo pri izpolnjevanju tega objektivnega pogoja, je zato ob dejstvu, da je tožnica upravičena do vložitve zahtevka za povračilo izgubljenega dobička, v pristojnosti organa za BPP, da o odobritvi brezplačne pravne pomoči tako odloči v okviru proste presoje. Ker se glede na navedeno v postopku za izdajo izpodbijanega akta ni ravnalo po pravilih postopka, to pa je vplivalo na zakonitost in pravilnost odločitve, je sodišče tožbi ugodilo in na podlagi 3. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) izpodbijani akt odpravilo ter zadevo v skladu z 2. odstavkom citiranega člena vrnilo toženi stranki.

Tožena stranka je dolžna v roku iz 3. odstavka 60. člena ZUS, ki začne teči po pravnomočnosti te sodbe, odločiti o zahtevku tožnice v skladu s pravnim mnenjem sodišča, izraženim v tej sodbi. Sodišče je ob upoštevanju 13. člena Zakona o sodnih taksah (ZST, Uradni list SRS št. 1/90-p.b., Uradni list RS št. 14/91, 38/96, 20/98, 50/98, 70/00, 29/01 in 93/01), ki določa, da je mogoče stranko delno ali v celoti oprostiti plačila sodnih taks, če bi se s plačilom občutno zmanjšala sredstva s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani, tožnico oprostilo plačila sodnih taks. Navedeno izhaja iz predloženih podatkov o tem, da je bila tožnica upravičena do prejema denarne socialne pomoči do 30.09.2002.