Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Dedovanje po zakonu ne pride v poštev, če je možno uporabiti oporoko, razen za nujni delež, če ga zakoniti dediči uveljavljajo.
I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
II. Zakonita dedinja M. A. - v osebnem stečaju, sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.
1. Sodišče prve stopnje je v skupni postopek združilo zapuščinska postopka po pokojnih zakoncih E. in D. Ž. Ugotovilo je, da sta oba sestavila vsak svojo pisno oporoko pred pričami z dne 27. 6. 2013, v katerih sta določila, da vse svoje premoženje zapuščata drug drugemu, če bi zakonec, ki je določen za dediča, umrl pred zakoncem - oporočiteljem ali istočasno z njim, pa, da oba zapuščata svoje premoženje hčerki S. K. in vnuku S. A., vsakemu do 1/2. Po ugotovitvi, da je zapustnica umrla pred možem D. Ž., je ugotovilo, da prideta pri dedovanju po zapustnici v poštev zakoniti dedinji D. Ž. - hčerki M. A. in S. K. vsaka do 1/2. Na podlagi oporoke po pokojni E. Ž. je za dedinji njenega premoženja razglasilo hčerki M. A. in S. K. vsako do 1/2, za dediča na podlagi oporoke po pokojnem D. Ž. pa hčerko S. K. in vnuka S. A., vsakega do 3/8, hčerko M. A. pa za dedinjo na podlagi zakona do 2/8 (nujni delež). Odredilo je, da se bo po pravnomočnosti sklepa v zemljiški knjigi pri nepremičninah, last zapustnice E. Ž., vknjižila lastninska pravica na M. A. in S. K. za vsako do 1/2 ter pri nepremičninah zapustnika D. Ž., navedenih v točki 1 sklepa, lastninska pravica v korist S. K. in S. A. za vsakega do 3/8 ter M. A. do 2/8. 2. Zoper sklep vlaga pritožbo dedič S. A. Uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena ZPP1 v zvezi s 163. členom ZD2 . Predlaga razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo obravnavo. Odločitev pod točko 2 je zmotna, ker je kot oporočna dedinja navedena M. A. Iz oporoke zapustnika pred pričami z dne 27. 6. 2013 izhaja, da je oporočni dedič po zapustnici njen mož D. Ž. Tudi on je napravil oporoko. Zato po njem ne more priti do zakonitega dedovanja, razen uveljavljanja nujnega deleža, ampak le oporočno dedovanje. Po njem sta dediča le pritožnik in S. K. Sodišče zmotno ni upoštevalo oporoke D. Ž. pri dedovanju po E. Ž. Zaradi napake v prvem delu sklepa je dedni delež M. A. in S. K. napačno odmerjen, na podlagi tega je sodišče zmotno ponovno določilo previsok dedni delež po D. Ž. dedinji M. A. Sodišče ni ugotavljalo dejanskega stanja v zvezi z uveljavljanjem nujnih deležev po E. Ž. Posledično je napačno ugotovljen dedni delež M. A. Iz izpodbijanega sklepa niti iz zapisnika zapuščinske obravnave z dne 18. 1. 2017 ali iz drugih dokumentov, s katerimi razpolaga pritožnik, ne izhaja, ali M. A. uveljavlja nujni delež po obeh zapustnikih ali samo po enem od njiju in katerem. V sklepu ni odločeno, kdo deduje osebni avtomobil in pokojnino po zapustniku ter denarna sredstva po obeh zapustnikih.
3. Na vročeno pritožbo je po stečajni upraviteljici in zakoniti zastopnici odgovorila zakonita dedinja M. A. - v osebnem stečaju. Meni, da je izpodbijani sklep pravilen. Predlaga potrditev in povrnitev njenih stroškov pritožbenega postopka.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da sta oba zapustnika kot zakonca napravila vsak svojo oporoko, v kateri sta za dediča vsega svojega premoženja, ki ga imata in bosta imela ob svoji smrti, določila drug drugega. Za primer, da se ne bi preživela, sta za nadomestna dediča (substituta) določila hčerko S. K. in vnuka S. A., vsakega do 1/2 (prvi odstavek 79. člena ZD). Po ugotovitvah sodišča prve stopnje je zapustnica kot oporočiteljica umrla pred svojim možem kot njenim oporočnim dedičem. Pravilna je ugotovitev sodišča, da je torej po njej treba izvesti dedovanje po oporoki v korist D. Ž. Ob dejstvu, da je tudi on napravil oporoko in za dediča svojega premoženja, ki ga bo imel ob smrti, določil svoje oporočne dediče, pa je zmotno naziranje sodišča, da pri dedovanju po E. Ž. namesto umrlega dediča prideta v poštev njegovi zakoniti dedinji (M. A. in S. K.). Kot pravilno opozarja pritožnik, je treba zaradi smrti dediča, ki je preživel oporočiteljico, upoštevati njegove oporočne dediče. Pokojnikova zapuščina preide na dediče v trenutku zapustnikove smrti po samem zakonu (132. člen ZD). V tem trenutku se že uvede dedovanje (prvi odstavek 132. člena ZD), dediči so že poklicani k dedovanju in sočasno tudi že pridobijo zapuščino. Za obravnavani primer torej velja, da je D. Ž. postal (oporočni) dedič E. Ž. s trenutkom njene smrti. Tedaj je pridobil njeno zapuščino, ki je v trenutku njegove smrti prešla na njegove (oporočne) dediče. Ker je s svojim celotnim premoženjem razpolagal z oporoko v korist oporočnih dedičev, namreč dedovanje po zakonu po njem ne pride v poštev, razen za morebitno uveljavljani nujni delež. Oporoka ima prednost pred zakonom kot dednim naslovom. Dedovanje po zakonu ne pride v poštev, če je možno uporabiti oporoko, razen za nujni delež, če ga zakoniti dediči uveljavljajo. Enaka materialnopravna izhodišča je treba upoštevati tudi pri dedovanju po E. Ž.
6. Zaradi napačnih materialnopravnih izhodišč je sodišče prve stopnje napačno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje glede obsega zapuščine in dedovanja po obeh zapustnikih. V ponovljenem postopku bo moralo po novi zapuščinski obravnavi najprej ugotoviti, ali zakoniti dediči uveljavljajo nujne deleže v dedovanju po pokojni zapustnici, saj to vpliva tudi na obseg zapuščine pokojnega D. Ž. Po obeh zapustnikih bo moralo upoštevati kot dedni naslov za dedovanje njuni oporoki z upoštevanjem zakonitega dedovanja glede zakonitih nujnih deležev, če bo ugotovilo, da jih nujni dediči uveljavljajo. Navesti bo moralo tudi jasno odločitev o dedovanju premičnin in denarnih sredstev obeh zapustnikov, saj odločitev v izpodbijanem sklepu ni jasna in razumljiva.
7. Pritožbi je bilo treba torej ugoditi, sklep razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).
8. O priglašenih stroških pritožbenega postopka zakonite dedinje je odločeno na podlagi prvega odstavka 174. člena ZD, po katerem vsaka stranka trpi stroške, ki jih je imela med postopkom ali zaradi zapuščinskega postopka.
1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami. 2 Zakon o dedovanju, Uradni list SRS, št. 15/1976 s spremembami.