Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
1.Nasprotna udeleženca sta bivša zakonca, ki imata tri hčerke, stare 11, 13 ter 15 let. Zaradi verjetno izkazane ogroženosti otrok v psihofizičnem in psihosocialnem razvoju (njihov dolgotrajni izostanek od pouka, socialna izoliranost) so bile vse tri deklice z začasno odredbo začasno odvzete staršema in nameščene v zavod, kjer so od januarja 2024 še sedaj in obiskujejo osnovno šolo.
2.Sodišče prve stopnje je s sklepom (v delu, relevantnem za odločitev o predlogu za dopustitev revizije): - obema staršema odvzelo otroke in jih namestilo v zavod Strokovni center Kranj (1. točka izreka); - materi omejilo starševsko skrb nad otroki tako, da se ji odvzame pravica odločanja o izobraževanju otrok, o zdravstveni obravnavi otrok, razpolaganja in upravljanja s preživnino otrok, zastopanja otrok v vseh postopkih, sprejemanja pisanj za otroke ter v tem delu otroke postavilo pod skrbništvo CSD Ljubljana (2.2. in 2.3. točka izreka); - določilo osebne stike otrok z materjo, ki potekajo periodično enkrat na 14 dni v trajanju do 2 ur pod nadzorom strokovne osebe CSD, na nekaj prazničnih dni in dodatno še enkrat na mesec pod nadzorom strokovne osebe Strokovnega centra Kranj, ter neosebne stike po telefonu, elektronski pošti, fizični pošti enkrat tedensko pod nadzorom strokovnih oseb; poleg tega lahko otroci materi pošljejo fizično pošto, če sami izrazijo željo (3.1.1. in 3.1.2. točka izreka); - določilo stike z očetom, ki potekajo le ob prisotnosti starih staršev (očetovih staršev) ali strokovne osebe Strokovnega centra Kranj vsako drugo nedeljo med 11. in 18. uro, oče pa otrok ne sme voziti z motornim vozilom, ter stike s starimi starši po očetu, ki potekajo v terminih, predvidenih za stike otrok z njihovim očetom, tudi če se oče stika z otroki ne udeleži (3.2. in 3.3. točka izreka); - določilo, da posamezen osebni stik lahko odpade, če ga odsvetuje zdravnik, če ga otrok izrecno odkloni ali če je otrok odsoten zaradi aktivnosti ali interesne dejavnosti; ter da lahko strokovna oseba stik predčasno zaključi, če oceni, da ni v korist otrok (3.4. in 3.5. točka izreka); - določilo trajanje ukrepov, in sicer stiki z materjo pod nadzorom trajajo 9 mesecev, ostali ukrepi 3 leta od izdaje sklepa, ureditev preživljanja in stikov z očetom in njegovimi starši pa do drugačne odločitve sodišča (5.1., 5.2. in 5.3. točka izreka).
3.Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi drugega nasprotnega udeleženca (očeta) in odločitev sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je njegovo preživninsko obveznost do otrok, določeno v denarju, v celoti spremenilo v naturalno, pritožbo prve nasprotne udeleženke (matere) pa je zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo.
4.Prva nasprotna udeleženka predlaga, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede sledečih vprašanj:
"1. Ali se določba četrtega odstavka 174. člena Družinskega zakonika (DZ), po kateri lahko ukrep odvzema otroka staršem traja največ tri leta, razlaga tako, da se v navedeno maksimalno obdobje všteva tudi čas trajanja predhodno odrejenega ukrepa odvzema otroka, izrečenega z začasno odredbo?"
"2. Ali je standard obrazloženosti sodne odločbe pri določitvi trajanja ukrepa odvzema otroka staršem izpolnjen, če sodišče trajanje ukrepa utemelji zgolj s splošnimi in pavšalnimi navedbami, brez konkretne presoje sorazmernosti trajanja ukrepa glede na okoliščine posameznega primera?"
"3. Ali načelo najmilejšega ukrepa iz 156. člena DZ od sodišča zahteva, da pred izrekom ukrepa odvzema otroka staršem, konkretizirano in vsebinsko obrazloženo presodi vse predlagane milejše ukrepe ter pojasni, zakaj z njimi koristi otroka ne bi bilo mogoče ustrezno zavarovati?"
"4. Ali mora sodišče pri izrekanju kumulativnih ukrepov po DZ (odvzem otroka in hkratna omejitev vseh bistvenih področij starševske skrbi) posebej presoditi, ali skupni učinek teh ukrepov po svoji vsebini in posledicah dejansko pomeni odvzem starševske skrbi po 176. členu DZ, ter ali je dopustno staršu brez presoje pogojev za odvzem starševske skrbi odvzeti vsa bistvena upravičenja, ki tvorijo vsebino starševske skrbi?"
"5. Ali je sodišče pri odločanju o omejitvi starševske skrbi dolžno posebej presoditi, ali izrečeni ukrepi še omogočajo ohranjanje in ponovno vzpostavitev družinskih vezi med staršem in otrokom, skladno z namenom ukrepov za varstvo koristi otrok?"
"6. Ali je v primeru, ko sodišče staršu poleg odvzema otroka in njegove namestitve v zavod izreče tudi ukrepe, s katerimi mu odvzame pravico odločanja o izobraževanju otroka, zdravstveni obravnavi, razpolaganju in upravljanju s preživnino, zastopanju v postopkih ter pravico do sprejemanja pisanj, še mogoče govoriti o ukrepih omejitve starševske skrbi po 171. členu DZ, ali pa takšna kombinacija ukrepov po svoji vsebini in obsegu že presega okvir omejitve ter pomeni dejanski odvzem starševske skrbi?"
"7. Ali načelo največje koristi otroka ter načelo enakosti pred zakonom zahtevata, da sodišče pri določanju obsega stikov upošteva dejansko čustveno navezanost otroka na posamezno osebo, ter posebej obrazloži razloge za morebitno večji obseg stikov z osebami, na katere otrok ni navezan, kot z roditeljem, na katerega je otrok izrazito navezan?"
"8. Ali je v skladu z načelom največje koristi otroka, da sodišče osebam, ki niso bile strokovno obravnavane v izvedenskem (psihološkem oziroma psihiatričnem) pregledu, določi obsežne oziroma celo najširše stike z mladoletnim otrokom, ne da bi bila njihova primernost za tak obseg stikov strokovno preverjena, zlasti upoštevaje hude in v veliki meri dedne duševne motnje, prisotne v družini teh oseb?"
"9. Ali je sodišče v konkretnem primeru z določitvijo stikov ustrezno spoštovalo načelo in cilj ponovne združitve družine, ki izhaja iz temeljnih načel družinskega prava ter 8. člena EKČP, oziroma ali tako omejeni stiki (za čas treh let v obsegu dveh ur na 14 dni pod nadzorom, z dodatnimi omejenimi telefonskimi in pisnimi stiki) sploh lahko realno zasledujejo cilj ohranjanja in ponovne vzpostavitve družinske skupnosti med materjo in mld. deklicami?"
"10. Ali je sodišče v konkretnem primeru zadostilo ustavnoprocesnemu standardu obrazloženosti sodne odločbe, ko je določilo tako obseg in način stikov med mld. deklicami in nasprotno udeleženko, zlasti glede omejitve osebnih stikov, telefonskih stikov in pisne komunikacije, ter ali je v obrazložitvi sodne odločbe zadostno pojasnilo razloge, zaradi katerih je štelo, da so tako hude omejitve nujne, sorazmerne in v največjo korist otrok?"
"11. Ali ureditev, po kateri je omogočeno, da mld. otroci staršu pošiljajo pisna sporočila, medtem ko starš nanje ne sme odgovarjati, sploh še predstavlja pravno priznano obliko stikov v smislu DZ, ali pa gre zgolj za enosmerno komunikacijo, ki ne dosega vsebine in namena stikov kot pravnega instituta?"
5.Predlog ni utemeljen.
6.Vrhovno sodišče zaradi svoje precedenčne vloge na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.
7.Vrhovno sodišče je ocenilo, da v obravnavani zadevi zahteve iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjene, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP). Odločilo je soglasno v uvodoma navedeni sestavi senata (sedmi odstavek 324. člena ZPP).